Pred upokojitvijo ste bili zaposleni v Banki Slovenije, kot direktor oddelka za gotovinsko poslovanje. Ali nam lahko zaupate, na kateri projekt s področja varnosti ste najbolj ponosni oz. ste si ga najbolj zapomnili?
Projekt moje kariere (poleg sodelovanja pri gradnji pomembnih gradbenih objektov iz časa gradbene kariere in sodelovanje v aktivnostih pri obrambi Slovenije ter izgradnji njenega nacionalnega varnostnega sistema iz časa obramboslovne kariere) je bil projekt »Prevzem evra«. Na območju Slovenije smo v zadnjih sto letih že devetkrat menjali svojo gotovino, večinoma v vojnih razmerah, leta 2007 pa v miru.
Prevzem evra je bil na področju gotovine obsežen in kompleksen projekt, izvajal se je več kot tri leta in v ožji skupini je sodelovalo preko tri tisoč bančnih delavcev, ki poslujejo z gotovino v državi. Projekt se je nanašal na tiskanje bankovcev in kovanje kovancev, njihov transport v Banko Slovenije, preddobavo in dobavo gotovine v banke, umik tolarske gotovine in njeno uničenje. Projekt je vključeval tudi vrsto aktivnosti, povezanih s procesiranjem gotovine z novo valuto. Bil je tudi logistični izziv, saj smo v BS pripeljali iz Finske kovnice okoli 900 ton kovancev in iz Avstrije ter Italije preko 90 ton bankovcev, vrednih več milijard evrov. Po prevzemu evra smo iz obtoka umaknili skupno preko 1.500 ton tolarskih bankovcev in kovancev ter to tudi potem uničili. Skupno je bilo na ravni države (od BS do bank) opravljenih preko 300 transportov gotovine, kar je bil poseben logistični in varnostni izziv.
Pri analizi tveganj projekta smo interdisciplinarno upoštevali mnogo ekonomskih, pravnih, organizacijskih, kadrovskih, tehničnih in varnostnih dejavnikov. Pri tem smo izhajali iz podmene, da se tveganja (zlasti nepričakovana neposredna ali posredna finančna škoda, izguba ugleda in tveganja človeškega dejavnika) pri navedenem projektu lahko pojavijo zaradi pomanjkljivosti ali nenamernih (namernih) napak pri poslovnih procesih z gotovino, pri logistiki projekta ali zaradi neustreznih notranjih kontrol. Izpostavljeno je bilo zavedanje, da obvladovanje tveganj pri navedenem projektu po srečnem naključju ne bo, saj ne bo možnosti popravnega izpita. Imeli smo pripravljenih preko 30 različnih scenarijev za primer nenormalnih situacij, vendar ni bilo potrebe za njihovo aktiviranje.
Splošno javno mnenje je bilo, da je ta projekt potekal zelo uspešno. Po mnenju Evropske komisije je slovenski prehod na evro potekal hitro, uspešno in brez težav. To kaže, da smo takrat dobro izkoristili izkušnje prve skupine držav članic Evroobmočja, hkrati pa je bil tudi dokaz temeljitih priprav na vseh ravneh. Prav tako je Evropska centralna banka menila, da je bil prevzem evra zelo uspešen. Menim, da sta se skupni vloženi trud in prizadevanja obrestovala, saj sedaj že vrsto let živimo s stabilno valuto, ki je druga svetovna rezervna valuta.
Ali nam lahko poveste, kako pogoste so prevare z denarjem, glede na preostale oblike kriminalitete?
Slovenija je varna država (kar dokazujejo domače in tuje raziskave), tudi na področju splošne kriminalitete, kamor sodijo razne prevare z denarjem. Pri tem izstopajo goljufije in notranje prevare, kjer je oškodovanje pravnih in fizičnih oseb največje. Žal nove nevarnosti (splošno sprejetje evrogotovine, globalna kriminalna mobilnost, gospodarska kriza, migracije, brezposelnost, socialna negotovost, droge, terorizem, javni protesti ipd.) povečujejo tovrstno kriminaliteto.
Na zanesljivo in varno poslovanje z gotovino vplivajo obseg uporabnosti gotovine (na Evroobmočju živi preko 450 milijonov ljudi), kvaliteta mehanskega, tehničnega in fizičnega varovanja v finančnih organizacijah, že uspešno izvedeni škodni dogodki, obvladovanje operativnih tveganj in upoštevanje varnostnih standardov ter dobre prakse pri poslovanju z gotovino.
Gotovina se zaradi svojih lastnosti (zlasti anonimnost, kot menjalni posrednik, njena splošna sprejetost, hranilec vrednosti) neposredno ali posredno uporablja skoraj pri vseh kaznivih dejanjih ali kot oblika nezakonitega pridobivanja premoženjske koristi in se kot motiv nanaša na: financiranje terorizma in trgovina z ljudmi, trgovina z drogo, umor, uboj, telesna poškodba (iz koristoljubnosti), ugrabitev, izsiljevanje, tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, poneverba, poslovna goljufija, nedovoljeno dajanje ali sprejemanje daril, pranje denarja, zloraba uradnega položaja, jemanje ali dajanje podkupnine, izdaja poklicne skrivnosti, zloraba notranje informacije, udeležba pri kaznivem dejanju, napeljevanje, pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja, in še bi lahko naštevali.
Koliko je bilo izvedenih bančnih ropov v EU v zadnjih letih, in v katerih državah so tovrstni ropi v porastu? Kako je v Sloveniji?
S podrobno statistiko bančnih ropov v EU je letno seznanjeno Združenje bank Slovenije, ki tudi sodeluje v anketi. Po znanih podatkih Slovenija ne izstopa in je dejansko v tem merilu »otok miru«, v nasprotju npr. z Italijo, Francijo in drugimi. V Sloveniji se v zadnjem obdobju povečujejo roparski napadi na bančne enote, manj pa na bencinske servise in pošte. Ob tem je zanimiva kriminalna odločitev storilcev, zakaj ropajo bančne enote, saj so te opremljene in varovane po visokih evropskih standardih in upoštevajo dobro bančno prakso. Na splošno velja za to odločitev, da večji dobiček in majhno tveganje, da ga po ropu privedejo pred sodišče, povečuje tovrstno tveganje. Banke so zavezane, da prepoznajo področje varovanja kot enega ključnih poslovnih področij, da podpirajo nadgradnjo obstoječih varnostnih sistemov, določajo prednostne naloge in definirajo opravljanje kritičnih poslovnih procesov, kamor sodi tudi poslovanje z gotovino. Po mojem mnenju banke ustrezno povezujejo pomen varnosti s poslovnimi cilji in strateškimi usmeritvami poslovanja, zato me preseneča večje število napadov nanje.
Kako pogosti pa so napadi na prevoze gotovine v zadnjih letih v Sloveniji?
V EU je bilo leta 1998 število napadov na varnostna podjetja za prevoz gotovine 624, najbolj se je povečalo leta 2007 na 1.399, v zadnjem obdobju pa je letno okoli 800 napadov. Napadov na prevoze gotovine je bilo v Sloveniji v zadnjih petih letih malo, v primerjavi npr. z Anglijo, kjer skoraj dnevno oropajo prevoznika gotovine. Pri teh napadih so pogosto mrtvi ali ranjeni zaposleni, škoda pa je neprimerno večja kot pri ropih bančnih enot. Posebna značilnost nenormalnih situacij pri prevozu gotovine je njihova sorazmerna nepredvidljivost, bolj ali manj verjetnost, ki ne dopušča posebne stalne pripravljenosti. Menim, da zaposleni na tem področju razmišljajo o nenormalnih situacijah kot o negotovih dogodkih nizke verjetnostne narave. Pri tem je pomembno dejstvo, da navedena presoja verjetnosti teh situacij vpliva tudi na njihovo vedenje. Kadar bo gotovost prevladala negotovost v zaznavi nenormalnosti pri prevozu gotovine ali kadar bo nenormalna situacija povzročila krizne odzive, menim, da bodo zaposleni ustrezno reagirali na napad.
Kateri ukrepi in postopki so potrebni, da zmanjšamo tveganja pri prevozu gotovine?
Prevzem, predajo, prenos in/ali prevoz gotovine ter drugih vrednosti, je ena od najbolj nevarnih dejavnosti (z vidika človeške in materialne odgovornosti), ki jih opravlja varnostno podjetje za prevoz gotovine. Za preprečitev možnih škodnih dogodkov na tem področju mora vodstvo varnostnega podjetja opraviti poglobljen premislek o vseh vrstah tveganja, ki se v teh aktivnostih lahko dogodijo in kot dober gospodar sprejeti ustrezne ukrepe in postopke za njihovo preprečitev ali v končni fazi, za zmanjšanje možne škode po škodnem dogodku.
Z organizacijo prevozov gotovine je tesno povezano vprašanje vodenja dela. Varnostnike je potrebno usposobiti in opremiti za aktivnosti, ki jih od njih pričakujemo in jim povedati, v čem se nanje zanesemo (zaupamo). Vpliv človeškega dejavnika na prevoz gotovine je eden najbolj nezanesljivih in nepredvidljivih dejavnikov, zato pomeni stalno nevarnost za varno, zanesljivo in kvalitetno storitev ter ga ne smemo podcenjevati. Zaposleni (z vsemi svojimi potrebami, motivi, stališči in notranjimi osebnostnimi lastnostmi) predstavlja ključen člen navedene storitve, ker organizira prevoz gotovine, opravlja storitev, zaznava in nadzira nevarnosti, dela napake in tudi popravlja napake.
Zmanjšanje tveganj pri navedeni dejavnosti je tesno povezano z vodstvenim nadzorom. Ta je najbolj splošen, fleksibilen in učinkovit od vseh nadzorov. Področja vodstvenega nadzora morajo biti funkcijsko določena (storitev mora biti opravljena v nekaj urah, dnevno), varnostno določena (upoštevajoč specifično naravo storitve), tehnično določena (uporaba specialnih delovno-tehničnih pripomočkov) in organizacijsko določena (redni, izredni nadzor).
Pomembno pri tem je tudi motiviranje zaposlenih, njihova kompetentnost, organizacijska kultura varnostnega podjetja in stalno usposabljanje za primer nenormalne situacije.
Kateri ponarejeni bankovci so običajno najbolj pogosto v obtoku in kako jih prepoznati?
Ponarejanje gotovine je svetovni pojav in eno najstarejših kaznivih dejanj v zgodovini človeštva, saj ni bankovca ali kovanca na svetu, ki ga ne bi vsaj poskusili ponarediti. V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije je ponarejanje denarja uvrščeno v poglavje Kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. Kazniva dejanja zoper monetarni sistem sestavlja šest kaznivih dejanj, eno od njih je tudi kaznivo dejanje ponarejanja denarja, ki je opredeljeno v 243. členu Kazenskega zakonika in predstavlja vrsto kriminala, ki negativno vpliva ne le na premoženje posameznika, temveč ogroža poleg finančnega sistema države tudi celoten finančni sistem Evrosistema. Ponaredki evra ne škodujejo več le posameznim državam, temveč celotni Evropski uniji.
Velikost Evrosistema in možnosti distribucije otežujejo odkrivanje in preprečevanje ponarejanja. Število ponarejenih bankovcev, vzetih iz obtoka v Evrosistemu v enem letu, je okoli 600.000 kosov (v zadnjem obdobju okoli 900.000 kosov). V prvi polovici leta 2015 je bilo iz obtoka umaknjenih skupno 454.000 kosov ponarejenih evrobankovcev, bankovci za 20€ in 50€ pa so predstavljali 86% vseh ponaredkov. Slovenska Policija je lani obravnavala 1.364 kaznivih dejanj ponarejanja gotovine (kar je 15% manj kot leta 2013). Zasegli so 6.390 kosov gotovine (4.869 kosov evrobankovcev, 340 kosov bankovcev drugih valut in 1.181 kosov evrokovancev).
Ponaredke bankovcev je mogoče ločiti od pristnih s preprostim preskusom »otip – pogled – nagib«, ki je opisan v publikacijah Evrosistema, na spletni strani Evropske centralne banke in na spletni strani Banke Slovenije.
Evrobankovci so opremljeni z vrsto zaščitnih elementov, ki omogočajo hitro in zanesljivo preverjanje, ali so pristni ali ne:
- Otipajte reliefni tisk: bankovci imajo zaradi posebnega tiskarskega postopka značilen otip.
- Poglejte bankovec proti svetlobi: vodni znak, varnostna nit in sestavljena številka postanejo vidni. Vse tri elemente je mogoče videti s sprednje in zadnje strani pristnega bankovca.
- Nagnite bankovec: na sprednji strani lahko vidite spreminjajočo se podobo na hologramu.
- Vedno preverite več zaščitnih elementov. Za preverjanje bankovca potrebujete le nekaj sekund, saj zadošča že, da bankovec otipate, pogledate in nagnete ali pa ga primerjajte z bankovcem, za katerega ste prepričani, da je pristen.
Občanom svetujemo, da v primeru, ko sumijo, da so prejeli ponarejen bankovec, o tem takoj obvestijo policijo in da:
- v nobenem primeru ponaredka naj ne vračajo prinosniku,
- ne nasedajo lažnim komercialistom ali menjavi gotovine izven bank,
- če želijo biti prepričani, ali je bankovec pristen ali ne, ga lahko odnesejo na preverjanje v najbližjo banko,
- skušajo si zapomniti, kdaj, kje in od koga so prejeli bankovec,
- če bankovec, za katerega sumijo, da je ponarejen, vrnejo v obtok, storijo kaznivo dejanje. Ponarejeni bankovci so brez vrednosti, zato naj bodo pozorni, če sprejmejo ponaredek, saj jim škoda ne bo povrnjena,
- pozorni naj bodo na bankovce višjih vrednosti, če se z njimi kupuje majhne vrednosti ali čez vikend, ko so banke zaprte in predlagajo posel naslednji dan na banki,
- pozorni naj bodo na neznance, v kolikor bi se vedli nenavadno in preverjali zaščitne elemente na bankovcih.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
