Ste predavatelj in svetovalec na področju obvladovanja časa in stroškov, kakovosti storitev ter razvoja kadrov z več kot 30 let delovnih izkušenj, od tega več kot 15 let na različnih vodilnih mestih, in sicer kot vodja splošnih poslov, direktor razvoja kadrov, direktor za strateške projekte in vodja komisije za nadzor stroškov. V okviru igralniške družbe Hit, d.d., ste vodili tudi Sektor za razvoj kadrov. Kakšne morajo po vašem mnenju biti karakteristike dobrega delavca?
Vsekakor na karakteristike dobrega delavca ne moremo gledati enovito, odvisno je namreč za kakšno delovno mesto gre. Kljub vsemu pa lahko nekaj kompetenc generaliziramo. Pri delu z zaposlenimi, študenti in podjetniki ter drugimi iz moje socialne mreže sem prišel do nekaj ugotovitev o tem, kaj nam (Slovencem) primanjkuje, da bi bili (še bolj) uspešni. Te ugotovitve lahko strnem v naslednje alineje:
• Dolgoročen pogled: Imeti bi morali bolj jasno vizijo, kaj hočemo kot posamezniki in kot celotna družba. Postaviti bi si morali jasne cilje in jim slediti. Zatorej vsakemu predlagam, da ne okleva. Oblikovati bi si morali lastno vizijo in poslanstvo. Delo, ki ga opravljajo, izdelki, ki jih oblikujejo, morajo biti v pomoč pri uresničevanju le-te.
• Samozavest – zaupanje vase: Zaupati bi si morali, da smo sposobni doseči svoje cilje. Večja kot bo stopnja samozaupanja, uspešnejši bomo. Brez zaupanja vase ni uspeha. Verjeti je potrebno v delo, ki ga opravljaš, poslovno idejo, to kar vsak dan počneš. A pri tem ne smeš postati suženj tega. Če ugotoviš, da da to ni več tvoja idealna služba, ideja ni več realna, saj so se razmere na trgu spremenile, jo opusti in si poišči nov izziv.
• Inovativnost: Iskati bi morali več novih inovativnih idej in ne biti sledilci, drugim osebam, velikim državam, »trendmakerjem« in korporacijam. Predvsem moramo kreirati ideje na mikro ravni. Več teh idej bo dalo zagon, podjetju, celotnemu gospodarstvu in družbi. Skratka, iskati je potrebno načine, kaj bi lahko novega izumili.
• Aktivno državljanstvo: Prevzeti bi morali pobudo, da bi se v državi nekaj spremenilo in ne da se izgovarjamo, da ni mogoče nič spremeniti. Naloge, ki si jih zadamo morajo biti usmerjene tudi v to smer. Poleg tehničnih inovacij je potrebno krepiti tudi družbene inovacije.
• Finančno znanje – upravljanje z denarjem: Bolj bi se morali posvečati svojim stroškom in prihodkom. Postati bi morali ozaveščeni potrošniki in prekiniti z navadami kupovati dobrine, ki k ničemer ne doprinesejo in nas ne osrečujejo. Prihranke bi morali vlagati v izobraževanje in lastne poslovne ideje, vse s ciljem, da nekega dne postanemo finančno neodvisni.
• Upravljanje časa: Zavedati bi se morali, da je potrebno izkoristiti vsako minuto prostega časa za stvari, ki nas peljejo k ciljem. Ne se zalotiti pri tem, da nič ne delate. Tudi, ko »nič ne delamo«, moramo to početi aktivno.
• Znanje “pravega” računalništva: Več bi morali vlagati v računalniško znanje in ne izgubljati toliko časa za socializacijo po spletu. Vsakemu bi moral biti osebni cilj, da bi bil dober v programskem orodju Office in da bi poleg tega obvladal vsaj še kakšen poseben računalniški program, ki lahko koristi pri zaposlitvi ali poslovni poti. Kot je pomembno za študij, je pomembno tudi za delo in podjetništvo, da znamo iskati vire po različnih bazah (Scopus, Google učenjak), avtomatično umeščamo vire (Mendeley), uporabljamo orodja za spletne ankete (1ka), obdelujemo podatke (SPSS) in napovedujemo trende (Tablerau). Poleg tega je dobro, da znamo uporabljati orodja za projektno in skupinsko delo.
• Znanje več jezikov: Vsakomur izmed nas bi moral biti cilj, da bi aktivno znal vsaj dva svetovna jezika. To znanje skupaj z računalniškim znanjem odpira vrata, da lahko spoznaš nove kulture in najdeš nove poslovne ideje in zaposlitev. Predvsem je pomembno znanje jezikov naših sosedov. Znanje jezikov je pomembno tudi zato, da znamo iskati in preverjati vire po različnih tujih bazah.
S tem sem dejansko tudi že odgovoril na vaše vprašanje. Dodal bi morda še to, da je pomembna tudi osebna in delovna urejenost in fleksibilnost. Tu mislim na to, da se zna delavec organizirati in ustrezno upravlja z vsemi resursi. Osebna urejenost pa ne pomeni samo to kako si vizualno urejen, ampak da imaš “razščiščeno v glavi” in da se znaš prilagoditi okoliščinam in potrebam sodobnega časa.
Izdali ste tudi knjigo z naslovom Menedžment igralniško-zabaviščnega turizma s primeri in navodili iz prakse, v kateri ste namenili tudi nekaj vsebin s področja varnosti. Kaj je po vašem mnenju pomembno, ko govorimo o zagotavljanju varnosti v igralniški dejavnosti in skrbi za varnost gostov in igralnic?
Znanost in razvoj je v zadnjem desetletju zelo nepredoval. Predvsem mu v zadnjem času daje zagon Umetna inteligenca in industrija 4.0. In to se bo stopnjevalo v tudi v prihodnje, ko se bodo ljudje, računalnik in stroji povezali v eno. To bi znal biti velik izziv. Ray Kurzweil v knjigi “The Singularity Is Near: When Humans Transcend Biology” napoveduje, da naj bi se zgodila povezava človeka in računalnika v naslednjih 50 letih. To naj bi realiziralo v okviru industrije 5.0. Znanja je dovolj, da bi lahko naredili svet lepši, da bi bili procesi bolj pretočni. Vendar pa se včasih ukvarjamo z napačnimi zadevami. Ali je to zavedno, ali nezavedno je težko oceniti. Vsekakor bi lahko procese bolj normativizirali, kljub temu pa bi ohranili humanost. V kolikor pri svoje delu upoštevamo napisano pri prejšnjem vprašanju in poskrbimo za svoje kompetence, to ne bi smela biti težava. V kolikor pa pogledamo na delo v igralnici, še toliko bolj na igralnih mizah, je delo večinoma predpisano. Zaposleni imajo le omejeno pristojnost, da bi se odločali drugače. Tu bodo procesi zagotovo še bolj avtomatizirani. Prav COVID-19 bo pospešil avtomatizacijo. Zaposleni bodo postali moderatorji igre in ne več izvajalci. Tega se zavedajo zakonodajalci. Tudi v ZDA, kjer so ščitili velike mega investicije v Las Vegasu, Atlantic City-ju in drugih igralniških destinacijah so sprožili postopke po spremembi zakonodaje. Dopuščali bodo več spletnega igralništva. Igralnica, ki ne bo imele tudi spletne igralnice dolgoročno ne bo obstala. Poleg tega se bo v procese dela uvajalo avtomate in humanoidne robote. Na ta način se bo zmanjšala možnost prenosa virusov. Vendar pa se bo zmanjšala možnost napak in goljufij. Sama organizacija in izvajanje igralniške storitve mora biti na visoko kakovostni ravni. Tolerantnost do napak in še posebej do devijacij z naslova prevar ali kraj mora biti ničelna. Zavarovati je potrebno igralniške goste. Na drugi strani pa poskrbeti za pošteno distribucijo igralniških prihodkov. Del teh so tudi davki, ki jih dobi država. Država mora preko svojih nadzornih organov poskrbeti za nadzor. Potem je tu še notranji nadzor v igralnici, ki ga zagotovi koncesionar. Gre za nadzor nad izvajanjem iger na srečo. Dejansko pa ne nadzira samo naprav, ampak nadzira tudi zaposlene in goste. Zato je potrebno biti pri teh procesih zelo previden. Današnja tehnika omogoča različne načine kontrole. Od fizičnega nadziranja, ki se izvaja v sami igralnici ali preko videonadzora, pa vse do različnih tehnologij, ki omogočajo spremljanje gibanja žetonov po objektu (npr. RFID tehnologija), do rednega testiranja naprav in obdelave ter analiziranja zbranih podatkov. Tako da možnosti je ogromno in na pristojnih je, da to izkoristijo. Potrebna je le ustrezna kompetentnost, da vemo, kaj bi lahko šlo narobe in da to tudi pravočasno preprečimo.
Kateri so najbolj pogosti vzroki za goljufije in tatvine v igralniški dejavnosti, tako pri obiskovalcih, kot pri zaposlenih v igralnicah?
Vzroki za goljufije, kaj ljudi vleče v goljufije, je to zgolj kleptomanija, gre za željo po hitrem zaslužku, ali pa gre za poprestritev vsakdana? Verjamem, da bi tudi v igralniški dejavnosti lahko našli potrditve na prej postavljena retorična vprašanja. Motivi, kaj igralca ali zaposlenega (človeka) žene, da krade igralnici, so lahko zelo različni. Eni morda to počnejo, ker so obubožali in so zaradi pomanjkanja denarja v to »primorani«, drugi morda želijo igralnici vrniti »milo za drago«, ker imajo občutek, da so tudi oni nepravični do njih, spet tretji to počnejo brez kakršnegakoli pravega razloga in predvsem brez kakršnekoli slabe vesti. Obstajajo znani primeri, ko so igralci ali izvajalci finančno obubožali. Svoje finančne težave so poizkušali reševati s krajo. Največja težava so pri tem organizirane in dobro izurjene združbe. Še posebej je to nevarno, če se te združbe povežejo z zaposlenimi v igralnici. V kolikor pa “imajo” svojega človeka med nadzorniki ali celo menedžmentom pa je to sploh nevarna kombinacija.
Kako pomembno vlogo imajo pri varnostni kulturi igralniški delavci, ki so v neposrednem kontaktu z igralci/obiskovalci igralnic?
Na spletnih straneh in v poslovnih poročilih podjetjih najdemo napisano, “da so zaposleni ključni kapital večine organizacij”. Verjetno bi le s težavo našli organizacijo, ki med svojimi vrednotami ali celo v viziji družbe ne namenja vsaj enega stavka tudi zaposlenim. Tako si organizacije prizadevajo vsaj na deklerativni ravni ustvarjati stimulativno delovno okolje in pozitivno klimo, kar je običajno naloga za tiste, ki se ukvarjajo z upravljanjem procesov v družbi. Varnostna kultura predstavlja ključni segment v sklopu aktivnosti izvajanja varnostne politike za doseganje stabilnega in varnega okolja. Če je varnostna kultura v organizaciji na visokem nivoju, je v delovnem okolju bistveno manj priložnosti za manipulacije in zlorabe. Hkrati pa se zaradi pravočasnega zaznavanja zmanjšujejo tudi dejavniki tveganja. To pa je možno zagotoviti le ob sodelovanju vseh zaposlenih v organizaciji. Tudi večina igralcev, kot tudi zaposlenih, je poštenih. Pomembno je, da z njimi komuniciramo in jim damo vedeti, da so v varnem in poštenem okolju. Pri gostih nimamo prave selekcije. Kašni so po naravi vidimo šele, ko jih dobro spoznamo. Pri zaposlenih pa je drugače. Pomembno je na kakšen način bomo pristopili k selekciji. Kasneje pa morajo biti udeleženi različnih usposabljanj. Pri vprašanju o tem, kdo naj skrbi za usposabljanje, bi se morali ukvarjati predvsem s kakovostjo programov in izkušnjami ter prakso inštruktorjev, ki pri teh programih sodelujejo. Izjemno pomembno funkcijo v podjetjih opravljajo tudi varnostni menedžerji. Če slabo opravljajo svoje naloge, včasih lahko že ena sama krizna situacija lahko resno ogrozi poslovanje družbe. Še huje pa je, če se dalj časa hkrati izvaja nekaj drobnih nepoštenih praks. Zaključim lahko, da zgradimo in vzdržujemo stabilno in varno delovno okolje, so za varnost v organizaciji odgovorni vsi.
Glede na trenutne razmere v svetu in problematiko koronavirusa, kakšno je vaše mnenje o prihodnosti turizma nasploh, in z njim povezanih dejavnosti, kot je tudi igralništvo?
Gre za aktualno vprašanje. Smo ravno priča pandemiji COVID -19, ki je popolnoma pretrgala obstoječe tokove in ohromila turizem. Študije, ki so bile izvedene, kažejo, da si je turizem tudi po epidemiji SARS ali H1N1 zelo hitro opomogel. Pričakovati je, da bo tako tudi v tem primeru, le da bodo morali ponudniki storitev prilagoditi svojo ponudbo na način, da bodo potrošniki bolj zavarovani in da ne bo prihajalo do novih okužb. To je še toliko bolj pomembno v segmentu dostopnega turizma, kjer gre namreč za turiste, ki so že sami po sebi bolj občutljivi na različne viruse. Pandemija povzroča visoke in naraščajoče človeške stroške po vsem svetu, potrebni zaščitni ukrepi pa močno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Zaradi pandemije naj bi se svetovno gospodarstvo v letu 2020 močno zmanjšalo za –3 odstotke, kar je veliko slabše kot med finančno krizo 2008–2009. V osnovnem scenariju – ki predvideva, da lahko pandemija zbledi v drugi polovici leta 2020, zadrževanje naporov pa se lahko postopoma odvije – naj bi se svetovno gospodarstvo leta 2021 povečalo za 5,8 odstotka, ko se bo gospodarska aktivnost normalizirala, k čemur bo pomagala politična podpora. Tveganja za še hujše rezultate pa so velika. Učinkovite politike so bistvene za preprečevanje možnosti slabših rezultatov, potrebni ukrepi za zmanjšanje okužbe in zaščito življenj pa so pomembna naložba v dolgoročno zdravje ljudi in gospodarstva. Ker so gospodarski izpadi v določenih sektorjih akutni, bodo morali oblikovalci politike izvesti bistvene ciljno usmerjene fiskalne, denarne in finančne tržne ukrepe za podporo prizadetim gospodinjstvom in podjetjem v državi. Na mednarodni ravni je močno večstransko sodelovanje bistveno za premagovanje posledic pandemije, vključno s pomočjo finančno omejenim državam, ki se soočajo z dvojnimi zdravstvenimi in finančnimi pretresi, ter za usmerjanje pomoči državam s šibkimi sistemi zdravstvenega varstva. Tu se bo spet pokazalo kakšna je varnostna kultura v podjetju. Trenutno pa smo v drugi fazi krize, kot posledica COVID-19. Pri napovedih smo lahko optimistični. Trg bo leta 2020 občutil velik padec, a se je v nekaterih državah (Macao) že začel pobirati. Pričakovati je, da bodo igralci intezivneje trošili, ko bo stanje stabilnejše. Večja potrošnja je predvidena tudi na področju spletnega igralništva. Ta napoved velja za igre v igralnicah ob predpostavki, da bi hitro odkrili cepivo in zdravila za COVID-19 in, seveda, da ne bi prišlo do nove epidemije. Vsekakor pa se lahko delež spletnih iger še poveča. Tako se postavlja vprašanje, kako razvijati igralniško ponudbo po zaključku krize s Covid-19. Ali naj se igralniška ponudba vrne v prvotni okvir ali se odločiti in razvijati ponudbo spletnih iger na srečo. Zagotovo se bodo pojavljale tudi nove tehnologije. Igralci bodo iskali načine, kako priti do igre, pa naj si bodo tisti, ki igrajo za zabavo, še bolj pa tisti, ki ne zmorejo več brez igre. Vse to bo svojevrstni izziv za tiste, ki vodijo aktivnosti na mikroekonomski ravni. Regije in destinacije, ki so zelo odvisne od igralniških prihodkov, že spreminjajo proračune in preusmerjajo ali celo zaustavljajo investicije, saj so koncesijski in davčni prihodki z naslova iger na srečo popolnoma presahnili. Vendar nismo priče samo krizi na področju igralništva, kjer že prihaja do odpuščanj osebja, ampak tudi v vseh vzporednih dejavnostih. Podobne težave imajo tudi stavnice, saj ni športnih dogodkov. Za kakšne posledice bo šlo v Sloveniji je težko napovedovati.
Vsekakor bo velik upad prihodkov, dodatno se bodo zaprli igralni saloni in verjetno se bo zaprla tudi kakšna igralnica. Pričakovati pa je, da bo del ponudbe tudi v Sloveniji preusmerjen v e-igralništvo. Poleg tega pa je pričakovati, da bo več ponudbe končalo v tujih rokah. Prav v času pisanja članka je bila objavljena novica, da so v Novi Gorici odprli vse Hitove igralnice. Tako, da se bo situacija postopoma normalizirala.
A. K. E: info@varensvet.si
