V zadnjem času se veliko govori o ogljičnih odtisih, ki naj bi jih podjetja zmanjševala, zakaj pravzaprav gre?
Ogljični oz CO2 odtis (angleško carbon footprint) predstavlja skupno količino izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov, ki jih povzroči neko podjetje, organizacija, država, posameznik, izdelek, storitev, dogodek. Poleg podnebnih sprememb, ki jih povzročajo toplogredni plini, obstajajo seveda tudi številne druge obremenitve okolja kot so: sevanje, emisije, tanjšanje ozonske plasti, evtrofikacija, sprememba rabe zemljišč, vpliv na biotsko raznovrstnost, izčrpavanje virov, velike količine odpadkov in druge. Te so mnogokrat manj izpostavljene, saj so trenutno prav podnebne spremembe prepoznane kot glavna nevarnost za okolje. Na voljo imamo tudi analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment), ki je bolj celovita od ogljičnega odtisa, saj upošteva vse prej omenjene negativne vplive na okolje.
Prepričani ste, da imajo izračuni ogljičnega odtisa lahko precejšnjo praktično vrednost za podjetja in organizacije, ki se odločijo zanje. Kakšen učinek pa ima to lahko na okoljevarstveno noto?
Izračuni ogljičnega odtisa ali celotne LCA analize predstavljajo objektiven izračun vplivov na okolje in omogočajo primerjavo podjetij in izdelkov, brez zavajajočega »zelenega trženja«. Na njihovi podlagi lahko podjetja identificirajo glavne vire izpustov in sprejemajo ustrezne odločitve, ki doprinesejo k prijaznosti do okolja pri tem pa ne spreminjajo funkcionalnosti izdelkov ali storitev ter nato pred kupci poudarjajo svoje okoljske prednosti. V nekaterih primerih so podjetja v poročanje o ogljičnih odtisih enostavno prisiljena zaradi obveznosti do kupcev in naročnikov ali pa so jih dolžna opraviti zaradi postopka označevanja izdelkov.
Ocenjuje se, da povprečen Slovenec trenutno porabi okoli 150 plastičnih vrečk na leto in da jih več kot polovico zavrže med mešane komunalne odpadke. Kako bi se po vašem mnenju lahko v Sloveniji lotili tega problema in kaj naredili za izboljšanje stanja?
Navedena ocena velja samo za porabo lahkih plastičnih vrečk z debelino stene manj kot 50 mikronov. To so vrečke, ki jih v trgovinah uporabljamo npr. za nakup sadja in zelenjave. Poleg teh obstajajo še t.i. zelo lahke plastične vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov za primarno embalažo živil in na drugi strani debelejše nosilne vrečke. Vseh porabljenih vrečk je torej še bistveno več. Za zmanjšanje so predlagani številni ukrepi, med njimi tudi oblikovanje prodajne cene lahkih plastičnih vrečk, ki ne sme biti nižja od nabavne. Da pa bi dolgoročno bistveno zmanjšali porabo plastičnih vrečk, se je problema potrebno lotiti celovito. Potrošnike je potrebno ozaveščati, da je njihova odgovornost zavrniti, česar zares ne potrebujejo. Po nakupih se lahko odpravimo s trajno nosilno vrečko, zraven pa vzamemo še bombažno ali laneno vrečko za kruh, plastično ali stekleno posodo za ribe, meso in delikatesne izdelke, rabljene vrečke za sadje in zelenjavo itd. ter izdelke v trgovinah ali na tržnicah naložimo vanje. Kakorkoli že pa je potrebno zmanjšanje porabe plastičnih vrečk doseči na način, ki ne bo povečal porabe drugih vrst embalaže za enkratno uporabo. LCA izračuni okoljskih vplivov namreč kažejo, da so druge vrste embalaže, npr. papirnate vrečke z enakim volumnom in nosilnostjo v svojem celotnem življenjskem ciklu do okolja še manj prijazne od plastičnih.
Kaj lahko kot izobraževalna inštitucija konkretno naredite na področju varstva okolja?
Glavna dejavnost šole je seveda izobraževanje diplomantov, ki so se sposobni spopasti z izzivi na področju varovanja okolja. Izvajamo dva študijska programa na področju varstva okolja in ekotehnologij – in sicer enega na prvi bolonjski stopnji in drugega na 2. stopnji. Naš študijski program je edini na visokošolskem strokovnem nivoju v Sloveniji, ki daje diplomantom znanja z različnih vidikov varovanja okolja. Šola pa je aktivna na več drugih področjih. Podjetjem ponujamo podporo pri razvoju okolju prijaznejših oz. ekološko sprejemljivejših izdelkov in storitev, ovrednotenje stanja na področju ravnanju z različnimi vrstami odpadkov in njegova optimizacija, optimizaciji delovanja čistilnih naprav ipd. Občinam in ministrstvom ponujamo svetovanje na področju varovanje prostoživečih živali, predlog ukrepov za preprečevanje trkov z divjadjo ter monitoring njihove učinkovitosti, analize možnosti oskrbe z lokalno pridelano hrano, vrednotenje degradiranih področij, reševanje problematike divjih odlagališč ipd. Nenazadnje pa želimo delovati družbeno odgovorno do okolja, v katerem se nahaja šola. Sodelujemo na dogodkih, kjer skušamo širši javnosti predstaviti okolju prijazne rešitve, ki jih lahko vnesejo v svoje domove. Tako smo npr. junija organizirali dogodek »Dom brez odpadkov«, ki je bil namenjen prebivalcem, ki jih motijo velike količine odpadkov in želijo živeti bolj zdravo.
Primož Dobravec info@varensvet.si
