Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je osrednja nacionalna ustanova, katere glavni namen je proučevanje, varovanje in zviševanje ravni zdravja prebivalstva Republike Slovenije s pomočjo ozaveščanja prebivalstva in drugih preventivnih ukrepov.
Ali nam lahko opišete področje na katerem delujete?
Delujem na področju zdravstvenega varstva, predvsem na področju staranja in s tem povezanimi tegobami ter boleznimi (krhkost pri starejših, kronične bolezni, multimobrbidnost). Poleg tega še deloma pokrivam področja zdravstvene nege in dolgotrajne oskrbe. Raziskovalno mi je zanimivo področje prepovedanih in t.i novih drog, ter nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu.
V NIJZ redno dajete širši javnosti nasvete o raznih zdravstvenih težavah in o aktualnih grožnjah za zdravje. Bližajo se Olimpijske igre v Riu s tem pa tudi vse večje tveganje za okužbo virusa Zike. Ali se ljudje obrnejo na vas še za kakšne dodatne informacije?
NIJZ redno in učinkovito, preko različnih komunikacijskih kanalov obvešča tako strokovno, kot tudi zainteresirano javnost glede vseh morebitnih zdravstvenih tveganj. Trenutno so seveda v ospredju tudi IO v Riu. Na nas se za dodatna pojasnila obračajo tako organizacije, kot posamezniki.
V letu 2014 ste opravili doktorsko disertacijo: Organizacijski model zagotavljanja varnosti in kakovosti pri obravnavi psihiatričnega bolnika z vidika različnih deležnikov. V svojem delu ste zapisali, da ima zagotavljanje varnosti v zdravstvu korenine v drugih znanostih, predvsem v varstvoslovju. Zakaj ravno tam?
Varstvoslovje v najširšem pomenu proučuje področje varnosti in zagotavljanja varnosti, naj bo to na primeru posameznika ali večnacionalnega področja, osamljene ali sistemske narave. Področje zagotavljanja varnosti laično povezujemo zgolj s policijsko dejavnostjo, vojsko ali varnostnimi službami. To področje je seveda veliko širše. Npr. področje zagotavljanja varnosti v zdravstvnenih sistemih je bilo, vsaj do sedaj v večji meri prezrto. Nasilje nad bolniki, med bolniki, nasilje nad zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah…. Vsako obravnavano področje je seveda specifično, za kar so potrebna multidisciplinarna znanja, ki pa so temelj varstvoslovja.
Januarja 2016 je bila objavljena Analiza zdravstvenega sistema v Sloveniji. Bili ste imenovani za člana delovne skupine ”Optimizacija zdravstvene oskrbe”. Kaj je bila vaša ključna ugotovitev na tem obravnavanem področju?
V letu 2015 je v Sloveniji na področju zdravstva intenzivno potekala analiza zdravstvenega sistema. Podrobna analiza je bila potrebna zaradi procesa fiskalne konsilidacije, nujnih strukturnih reform in priporočil Evropske komisije (Country Specific Recommendations). Naš zdravstveni sistem se, kot tudi drugi zdravstveni sistemi sooča z rastočimi potrebami in tudi stroški, uvajanju novih tehnologij, rastočem bremenu kroničnih bolezni in staranju prebivalstva. Analiza je bila opravljena v sodelovanju z Evropskim uradom Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskim observatorijem za spremljanje zdravstvenih politih in slovenskimi strokovnjaki. Analizirana področja so vključevala: pregled izdatkov v zdravstvu, pregled virov financiranja sistema zdravstvenega varstva, nakupovanje in plačevanje zdravstvenih storitev in optimizacijo zdravstvene oskrbe. Na podlagi vseh rezultatov analize je nastala Resulucija o Nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 »Skupaj za družbo zdravja«.
Na področju optimizacije zagotavljanja zdravstvenih storitev smo ugotovili, da imamo dobro zasnovano primarno zdravstveno varstvo, vendar je še več izzivov razpršenosti organizacije in zagotavljanja storitev. Imamo premalo pregleden in vzdržen sistem zagotavljanja storitev in pravic dolgotrajne oskrbe, preveč je nepotrebnih hospitalizacij, premalo je sodelovanja mad ravnmi in profili, imamo podpovprečno število zdravnikov, nejasno so definirane vloge in odgovornosti na vseh ravneh v sistemu.
Kako je z nasiljem na delovnem mestu v zdravstvenih ustanovah? Katere oblike nasilnosti je moč zaznati?
V letih 2012 – 2016 smo opravili vrsto raziskav na področju zdravstvene nege. Na področju psihiatrične zdravstvene nege smo ugotovili zelo visoko izpostavljenost zaposlenih. V zadnjem letu je verbalno nasilje doživelo 92,6 % zaposlenih na intenzivnih oddelkih, 84,2% jih je doživelo fizično nasilje. Tudi raziskave na drugih področjih so ugotovile visoko izpostavljenost verbalnemu, fizičnemu in spolnemu nasilju. Največ verbalnega nasilja poročajo na psihiatriji, metadonskih ambulantah, reševalnih službah, največ spolnega nadlegovanja je v domovih za starejše občane in patronaži. V nekaterih primerih smo ugotovili celo visok odstotek lateralnega nasilja med zaposlenimi.
Ste mojster karateja, imate stopnjo 6. dan JKA. Med drugim ste objavili članek z naslovom Uporaba izbranih elementov borilnih veščin pri zagotavljanju varnosti v zdravstveni negi. Kako lahko borilne veščine povežemo z varnostjo v zdravstveni negi?
Prva raziskava o nasilju nad zaposlenimi v zdravstveni negi je bila na področju psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila podlaga za razvoj modela funkcionalnega izobraževanja (t.i samozaščitnih prijemov) zaposlenih v psihiatričnih domovih, domovih starejših občanov in psihiatričnih domovih. Zaposleni se namreč dnevno soočajo z različnimi oblikami nasilja, nimajo pa funkcionalnih orodij za obvladovanje nasilja. Dolžni so zagotoviti varnost pacienta, okolice in seveda sebe. V letu 2012 smo pričeli z modelom funkcionalnega izobraževanja zaposlenih. Model izobraževanja se je izkazal za zelo uspešnega saj vključuje različne elemente poznavanja borilnih – samozaščitnih tehnik in poznavanje psihiatrične stroke.
Varnostno vprašanje v zdravstvu se najprej dotakne sorazmernosti izvedenih ukrepov in terapevtskega procesa (pacient – zdravstveni delavec). Model funkcinalnega izobraževanja temelji na poznavanju borilnih pristopov in večletnimi delovnimi izkušnjami v psihiatrični zdravstveni negi.
Patricija Bukovinski, Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
