Šole so odgovorne za zagotavljanje ustrezne varnosti v šolskem prostoru, kot na raznih ekskurzijah in izletih, tako za otroke, kot za zaposlene. Katere predpise/protokole morajo imeti šole sprejete, da je zagotovljeno osnovnim pravno-formalnim vidikom za zagotavljanje ustrezne varnosti?
Šola mora imeti izdelan sistem ukrepov za izvajanje dolžnega nadzorstva z internimi akti, in te ukrepe mora tudi izvajati. Če šola nima izdelanih ustreznih aktov ali določenih ukrepov ne izvaja, se šteje, da ni opravila dolžnega nadzorstva. Ukrepi dolžnega nadzorstva so različni za različne starostne skupine otrok. Pri določitvi ukrepov pa je treba tudi upoštevati, ali lahko šola pričakuje problematično vedenje, in v teh primerih mora nadzorstvo opravljati s povečano skrbnostjo. Pri določitvi ukrepov mora šola upoštevati tudi, da je treba šolsko življenje organizirati tako, da je otrokom dovoljena določena mera samostojnosti, v skladu z njihovo starostjo in zmožnostmi, saj bi pretirano nadzorstvo na vzgojo in osebnostni razvoj otrok vplivalo negativno.
Kakšna je odgovornost šole oz. vzgojno-izobraževalnega zavoda za škodo, ki jo povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njegovim nadzorom?
Šola (enako velja za vsak VIZ) odgovarja za škodo, ki jo povzroči mladoletnik medtem, ko je pod njenim nadzorom, razen če šola dokaže, da je nadzorstvo opravljala z dolžno skrbnostjo, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu (144. člen OZ). Kot čas dolžnega nadzorstva se ne šteje samo čas pouka, temveč ves čas, ko so mladoletniki prisotni v šoli (od časa, ko prestopijo prag šole, vse do njihovega odhoda domov). Obveznost dolžnega nadzorstva velja tudi pri vseh oblikah dejavnosti, ki jih organizira šola (izleti, šole v naravi itd.).
Možnost za ekskulpacijo šole obstaja v primerih, ko so starši slabo vzgojili otroke. Tudi v primeru, ko je mladoletna oseba pod nadzorstvom šole, ima namreč oškodovanec pravico zahtevati odškodnino od staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje, slabih zgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali če se škoda lahko pripiše njihovi krivdi (145. člen OZ). Če pa je šola v takem primeru že plačala odškodnino, ima pravico zahtevati od staršev, naj ji povrnejo plačani znesek.
Nasilni dogodki lahko povzročijo škodo tako na premoženju, kot tudi na telesu in duševnosti oseb. Kakšna je odgovornost otrok oz. mladoletnikov in njihovih staršev v tem primeru?
Otroci do 7 leta ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo. Za to škodo so odgovorni njihovi starši, in sicer objektivno, torej ne glede na svojo krivdo. Odgovornosti se starši lahko rešijo, če dokažejo, da je za škodo odgovoren oškodovanec ali kdo tretji, ali da je škoda nastala zaradi višje sile, ki je ni bilo mogoče pričakovati oz. odvrniti.
Otroci od 7 do 14 leta ne odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo, razen če se dokaže, da je bil povzročitelj pri povzročitvi škode zmožen razsojati. To mora dokazati oškodovanec. Če se ugotovi, da je bil povzročitelj zmožen razsojati, se nadalje ugotavlja, ali je podana njegova krivda in drugi pogoji za odškodninsko odgovornost.
Mladoletniki od 14 do 18 leta odgovarjajo za škodo po splošnih pravilih.
Za škodo, ki jo povzročijo mladoletne osebe od 7 do 18 let, odgovarjajo starši, razen če dokažejo, da starši za nastalo škodo niso krivi. To morajo dokazati starši. Krivda se presoja glede na to, kako so otroka vzgajali, torej glede na njihovo prizadevanje in ne glede na rezultat (ne glede na to, kakšen je otrok dejansko).
Kadar odgovarjajo starši poleg otrok, je odgovornost staršev in otrok solidarna (143. člen OZ).
Pri reševanju medvrstniških sporov se lahko zgodi, da učitelj pri posegu, s katerim skuša mladoletnikom preprečiti nasilje, tudi sam stori nasilno dejanje (na primer telesne poškodbe). Če ima tako dejanje znake kaznivega dejanja, učitelj kazensko odgovarja. Kako je pa v primeru, če učitelj s svojim posegom sicer povzroči modrice nasilnemu mladostniku, ker ga je močno zagrabil za roko, je pa s tem obvaroval hujših posledic drugega mladostnika?
Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipravni napad. V primeru silobrana je odgovornost izključena (22. člen KZ).
Kakšna je kazenska odgovornost otrok oz. mladoletnikov?
Otroci do 14 let ne morejo biti storilci kaznivih dejanj, torej kazensko ne odgovarjajo (21. člen KZ). Otroci od 14 do 18 let odgovarjajo po pravilih za mladoletne storilce.
Vsakdo je sigurno imel vsaj enkrat bližnje srečanje z vrati, padcem na stopnicah ali pri šolskem teku, bradlji, in podobnimi pripomočki ter se pri tem poškodoval. Nihče pa ni pomislil, da so lahko za nekatere poškodbe odgovorne tudi šole. Kako je pravzaprav v teh primerih?
Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo (131. člen OZ). Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. člen OZ). Kadar je šola imetnik take stvari ali izvajalec take dejavnosti, ki jo je mogoče opredeliti kot nevarno, odgovarja za škodo šola objektivno.
Lahko pa se šola reši odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven nevarne stvari, in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Prav tako je šola prosta odgovornosti tudi, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga šola ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Šola lahko odgovarja tudi samo delno, in sicer če je oškodovanec delno prispeval k nastanku škode. Če pa je k nastanku škode prispeval kdo tretji, odgovarja tretji za škodo solidarno s šolo. Oseba, s katero si je šola pomagala pri rabi stvari ali izvajanju dejavnosti, se pri tem ne šteje za tretjega (153. člen OZ).
Šola lahko objektivno odgovarja tudi za druge škode, na primer za škodo, ki nastane, če s stavbe oz. prostora, katerih imetnik je šola, pade nevarno postavljena ali vržena stvar (159. člen OZ). Za škodo, ki nastane s tem, da se poruši ali odpade del zgradbe, je odgovorna šola, če je imetnik zgradbe, razen če dokaže, da dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe in da je storila vse, da bi odvrnila nevarnost (160. člen OZ).
Šola lahko odgovarja tudi kot organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem, če nastane škoda zaradi smrti ali telesne poškodbe, in nastane ta zaradi izrednih okoliščin ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno (157. člen OZ).
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si