Ustavno sodišče RS opozarja, da je zahteva po zakonski določnosti toliko bolj poudarjena, kolikor pomembnejša je varovana dobrina (U-I-137/93).
Za poenotenje delovanja varnostnega osebja je izdelano strokovno gradivo, ki pomaga stroki pri oblikovanju in oceni dela, predvsem izvajanja ukrepov v zasebnem varovanju.
Eksponirane dikcije v tem gradivu ustvarjajo meritorno podlago za izvedbo ukrepov, s katerimi varnostniki neposredno vplivajo na človekove pravice in svoboščine.
Gre za mnenja različnih institucij in strokovne javnosti, ter skozi praktični vidik interpretirano izvajanje ukrepov varnostnika. Poudarek je na delih, kjer ni bilo praktično nobene teoretične razlage za tehnično izvedbo določenega ukrepa.
Upoštevana so bila vsa mnenja in pretehtani vsi argumenti. V finalu je bil za eventualne pripombe zaprošen še strokovni odbor za izobraževanje in raziskave pri reprezentativni zbornici, ki glede vsebine ni imel nobenih dodatnih predlogov.
Prvi del gradiva zajema osnove za varnostnikovo delo in praktične izvedbe. Skozi enostavno razlago varnostnika usmerja skozi ukrepe in druga sredstva. Daje mu možnost, da se natančneje poduči, kako naj deluje, ko pri izvajanju svojih nalog posega v človekove pravice in svoboščine.
V drugem delu se pogled na delovanje varnostnega osebja maksimalno razširi za potrebe inženirjev varovanja in univerzitetnih programov in hkrati daje podlago predstojnikom zasebnih varnostnih podjetij, arbitrom in stroki pri oblikovanju enotnih stališč.
Uvod
Varnostno osebje med izvajanjem ukrepov deluje v okviru zakonskih okvirjev, hkrati pa mora izpolnjevati pričakovanja naročnika zasebnih varnostnih storitev. Zasebno varovanje je dodatno varovanje, ki ga želi imeti naročnik. Za plačilo varovanja naročnik pričakuje korektno opravljeno delo, zato je prav, da varnostno osebje obvlada izvajanje nalog varovanja, posebej izvajanje ukrepov kot najobčutljivejši del varovanja. Dobro opravljanje varovanja pomeni, da lahko naročnik prihrani svoj denar. Prihrani lahko z dobrimi varnostnimi nasveti in/ali predlaganimi taktično tehničnimi rešitvami, tehnologijo. Z varnostniki, ki delajo dobro, prihrani zaradi povečane prizadevnosti, kot tudi zaradi večje strokovnosti. Pogosto se lahko zmanjša število varnostnikov oz. zmanjša število opravljenih ur fizičnega varovanja za primerljiv rezultat.
Pričakovanja družbe
Izvedbe ukrepov v tem gradivu so povzete iz že nastalih in rešenih situacij v zasebnem varovanju in so oblikovane tako kot družba pričakuje, da se v takšnih situacijah ukrepa.
Ob oblikovanju realnih rešitev se seveda upošteva tudi kakšno dobro, a vendar le posamično rešitev iz policije in borilnih veščin, sicer pa se izvira iz specifike konkretnih potreb in samega smisla zasebnega varovanja.
Varovanje je ogledalo naročnika, zato želi v svojem okolju prijazne, diskretne in mehke rešitve.
Minimalni in priporočljivi normativ
Varnostnik sam po sebi ne razpolaga z zadostnim znanjem, da bi vedel točno, kako se odzvati v določeni situaciji, zato je v gradivu največkrat omenjen minimalen normativ oz. tisto, kar je nujno znanje varnostnika na terenu. Navedene rešitve so bolj preproste in skrčene v nekaj osnovnih oblik, ki se med seboj enostavno kombinirajo, nadalje predstavljen kot minimalni normativ. Priporočljive oblike so nadgradnja, ki se varnostnikom priporoča, pričakuje pa se od dodatno usposobljenih varnostnikov za opravljanje določenih nalog – »varnostnikov specialistov« (varovanje oseb, varovanje prireditev v gostinskih lokalih, prireditev, prevoz gotovine…).
Stroka varnostnikom priporoča tudi razvijanje dodatnih znanj in spretnosti, saj jim lahko pomagajo pri učinkovitosti izvedbe ukrepa.
Delovno napotilo
Varnostnik mora zato, da lahko izvaja naloge varovanja imeti delovni nalog ali vsaj delovno napotilo imetnika licence pri katerem je zaposlen. Le tako ima varnostnik pravico ukrepati in dolžnost izpolnjevanj določil zakona, ki ureja zasebno varovanje.
NAČELA
Načela so lepo opisana že v zakonu, ki ureja zasebno varovanje in drugih predpisih, kot tudi v gradivih Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Ta priročnik dodaja le tista načela, ki jih je oblikovala praksa.
Delovanje v dobro naročnika
Vsak varnostnik mora dobro poznati varovano območje (nadalje VO) in zahteve naročnika, zato se seznani z bolj občutljivimi točkami na VO in posebnimi pogoji, ki jih postavi naročnik.
Načelo obojestranskosti
Varnostnik zoper osebo ukrepa tako, kot bi želel, da se ukrepa zoper njega, če bi se pojavil na mestu kršitelja.
Vnašanje osebnih občutkov
Izvajanje ukrepa se ne sme vezati na varnostnikovo osebnost. Jezen varnostnik lahko ukrepa preveč nasilno ali celo maščevalno. Jezo ali drugo nelagodje mora varnostnik z kanalizirati z racionalnim razmišljanjem, strokovno usposobljenostjo, predvsem, rednimi internimi izpopolnjevanji in odvodi, kot so oddaj ukrepanje drugemu varnostniku, odmor med delom, športe ali druge razvedrilne aktivnosti izven dela.
Tudi varnostnik, ki je do koga preveč usmiljen (pomilovanje, solidarnost ipd.), lahko slabo opravi svojo nalogo. Lahko pa tudi oseba izkoristi neodločnost varnostnika in se aktivneje upre ali celo napade.
Taktična načela
Zavzemanje za večji red prinaša večjo varnost.
Načelo ekonomičnosti
Čim več funkcij fizičnega varovanja naj prevzamejo tehnične rešitve.
Preventivno delovanje
Taktično postopanje se izvaja vnaprej oz. sproti, s čimer odpravimo okoliščine, zaradi katerih se stanje varnosti lahko poslabša.
Načelo doslednosti
Varnostniki delajo natančno po navodilih.
Težnja k delovanju v paru – razen, kadar je potreba po pokrivanju večjega območja opazovanja oz. opazovanje več območij (parcelizacija opazovalnih sektorjev) ali delitve drugih nalog na različnih mestih.
Načelo predimenzioniranosti
Usklajeno delovanje večjega števila varnostnega osebja učinkuje že zaradi svojega pojava in zmanjša možnost eskalacije konfliktnih stanj.
Načelo »ne grupiranja«
Pomeni čim večji razmik med varnostniki, kolikor še dopuščajo varnostne zahteve.
Načelo lastne varnosti varnostnika in načelo varovanja sodelavca
Ščitenje hrbta in skrb za lastno pravno varstvo (priče, zorni kot kamer, glasna opozorila ..).
Načelo kooperativnosti varnostnika – z osebjem (so varnostniki, osebjem naročnika, reševalci, gasilci, policijo in drugimi uradnimi osebami) na VO in nadrejenimi glede varnostnega stanja.
Zakonitih ukrepov, ki jih varnostnik izvaja, nima nihče pravice spreminjati
Naročniki sicer oblikujejo varovanje v skladu s svojimi željami, vendar v okviru, kot izvajanje varovanja določajo predpisi. Varnostnik izvaja ukrep v skladu s predpisi.
HITRI PREGLED POJMOV
Za pravilno izvajanje ukrepov je pogosto potrebno pravilo razumeti pojme, ki ukrepe opredeljujejo.
Ukrepi varnostnika so izpostavljene in oblikovane določene naloge varovanja, ki posegajo v človekove pravice do te mere, da morajo biti kvalificirane z zakonom.
Varovano območje je površina določena s pogodbo o varovanju. Če se opravlja varovanje prireditve, pod varovano območje šteje območje, ki je potrebno za izvedbo prireditve. Pri varovanju oseb in prevozom vrednosti pod varovano območje šteje bližina varovane osebe oz. vrednosti, kot tudi vozila, oprema in prostori, ki služijo za temu namenu.
Območje vstopa je del varovanega območja. Začne se na meji varovanega območja in sega vse do mesta, kjer varnostniki izvajajo kontrolo vstopa (glej tudi preprečitev vstopa).
Red na varovanem območju zajema vso običajno vedenje. Ker običajno vedenje zajema široko področje in številne situacije, jih vseh ni moč napisati, zato zakon določa, da morajo biti napisana posebna pravila (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).
Posebna pravila (9. odst. 11. čl. ZZasV-1): Posebna pravila določajo posebno obvezo npr.: ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, dress code, starostno omejitev…. (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).
Javni red je red, ki je določen z javnimi predpisi (zakoni, pravilniki, uredbami, odloki ipd.) (glej tudi opozorilo in ostale ukrepe).
Posredno ogrožanje premoženja pomeni okoliščino, da bi zaradi določenega ravnanja osebe lahko nastala škoda (glej tudi ustna odredba).
Neposredno ogrožanje premoženja pomeni trenutek, ko oseba uničuje, poškoduje ali povzroča zmanjšano uporabnost neke stvari, naprave ali snovi ipd… (glej tudi ustna odredba).
Osebna varnost zajema varnost človekovega telesa, kot tudi njegove pravice (glej tudi ustna odredba).
Življenje je ogroženo, če lahko oseba zaradi določenih okoliščin umre (glej tudi ustna odredba).
Nevarnost napada ali samo-poškodovanja (pri površinskem pregledu brez soglasja): za obstoj nevarnosti je dovolj že to, da ima oseba nevarne predmete pri sebi; ni nujno, da oseba s tem predmetom že napada.
Neposredno ogrožanje ljudi je neposredno nevarno delovanje na telesa ljudi ali na njihove pravice in počutje (glej tudi preprečitev vstopa).
Okoliščine, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, zajemajo vse posebnosti, ki kažejo na storitev dejanja, ki ima elemente kaznivega dejanja (glej tudi zadržanje).
V silobran preide ravnanje varnostnika, če oseba nadaljuje z napadom, ko varnostnik odstopi od izvedbe naloge in se poskuša umakniti (glej tudi fizična sila).
Pasivno se upira oseba, če ne ravna v skladu z ukrepom varnostnika, sploh, če z namenom oviranja ali preprečitve ukrepa noče umakniti, zvije v klopčič, sprime svoje roke, se umika, če se na kaj priklene, zaklene ali je kako drugače pasivna. Torej osebo, ki se pasivno upira, lahko varnostnik s kraja odnese (glej tudi fizična sila).
Aktivno se upira oseba, ki se koga ali česa oklepa ali prijema, se izmika, odriva, praska, grize, če beži ali če je kakorkoli drugače aktivna v nasprotovanju izvajanja namena varovanja (glej tudi fizična sila).
Napad se zgodi, če kdo proti komu sunkovito stopi, maha ali brca proti komu z namenom, da bi ga zagrabil, udaril, brcnil, ali seže po kakšnem orožju ali orodju za napad, ali ga kako drugače ogrozi. Pri napadu je tendenca gibanja napadalca proti varnostniku (glej tudi fizična sila).
Če je v napad udeleženo dvoje ali več oseb, šteje za napad že, če napadalci kažejo resno grožnjo in se varnostniku kljub opozorilu nevarno približajo. Če dvoje ali več oseb varnostnika prime, odriva, vleče ali drugače z njim grdo ravna lahko varnostnik v sorazmerju za preprečitev takšnega napada uporabi strokovne udarce.
Fizična sila je delovanje sile telesa varnostnika na telo osebe, z namenom uspešno izvedene službene naloge.
Vstop je neupravičen, če obstajajo pogoji za preprečitev vstopa ali oseba ne izpolnjuje pogojev zadrževanja na varovanem območju (glej tudi fizična sila).
Upravičenost zadrževanja na varovanem območju določajo pravila na varovanem območju (glej tudi fizična sila).
Avtor: Domen Vivod
učitelj na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in pri drugih nosilcih javnih pooblastil za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ter inštruktor za specialno policijsko taktiko
