V Policijski akademiji v Tacnu 21. decembra 2016 ste bili med prejemniki posebnega priznanja za požrtvovalna dejanja, ki sta ga na slovesnem sprejemu podelila generalni direktor policije Marjan Fank in državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.
Ali nam poveste kaj se je dogajalo tistega dne, ko ste še z ostalimi kolegi posredovali in ohranili življenje občana, ki je želel storiti samomor?
Z ostalimi policijskimi kolegi smo bili 11.9.2016 napoteni na Urgentni klinični center Ljubljana, kjer hoče nekdo skočiti iz urgence. Ko smo v spremstvu zdravstvenega osebja, prispeli na streho stavbe v drugem nadstropju, smo na vogalu strehe opazili moškega, ki sedi na betonski ograji. Poskusili smo se mu približati, vendar je nekje na razdalji petih metrov, začel govoriti, če se mu še približamo, bo skočil iz strehe. Ustavili smo se in ga vprašali, zakaj hoče skočiti? Moški nam je odgovoril, da se ga je oče odrekel in da ga mati zavrača in nima več smisla, da bi še živel naprej, zato bo skočil in si vzel življenje. Z ostalimi kolegi smo mu večkrat dejali, naj vendar tega ne stori, da je še mlad ter je pred njim še celo življenje, in naj ne stori nepremišljene stvari. Nato mu je zazvonil telefon, katerega je imel zraven sebe na betonski ograji. Prijel je telefon, nekaj stisnil in ga položil nazaj na ograjo. Začel si je odpenjati zadrgo na majici. V tistem trenutku sem videl, da moški za trenutek ni bil več pozoren na nas, zato sem izkoristil priložnost in se mu približal. V tistem trenutku, ko sem se mu že skoraj čisto približal, se je obrnil proti meni in se odrinil z ograje, da bi skočil v globino. V trenutku, sem brez oklevanja skočil na ograjo, ga z rokami prijel za levo roko in njegove prsi, ter ga zadržal, da ni padel v globino, ki je bila približno 25 metrov. Nato so pristopili tudi ostali kolegi, ki so moškega potegnili na streho za ograjo. Pri preprečitvi poskusa samomora, sva se dva policista lažje poškodovala (odrgnine). Na boku imam še vedno manjšo brazgotino, vendar je to malenkost v primerjavi, da sem človeku preprečil narediti samomor.
Poklic policista in nasploh delo v policiji postaja v današnjih razmerah izjemno zahtevno in nevarno. Kako ob tem ohranjate zbranost v postopkih, ki so nevarna za vaše zdravje in življenje?
Kot ste navedli je delo policista v današnjih družbenih razmerah velikokrat izjemno nevarno in zahtevno. Sam sem človek, ki poskuša vedno vse dojemati dokaj mirno in razumevajoče. Zato poskušam v službi vedno poslušati ljudi, jim prisluhniti in jim na nek »človeški« način, razložiti določene situacije. Vendar je služba policista takšna, kjer si lahko v trenutku v življenjski nevarnost. Ker delam na zelo obremenjeni postaji in imamo dnevno zelo veliko raznolikih postopkov, sem vedno oz. poskusim biti pozoren na okoliščine okrog mene in oceniti nevarnost postopka in predvsem poskušam dobro oceniti ljudi, ko vstopam v kontakt z njimi.
Zakonodaja teoretično ščiti policiste pred fizičnimi napadi in tovrstnimi grožnjami, vendar je na terenu drugače, ko govorimo o fizični varnosti. Kako se tega zavedate in ali kaj tudi sami storite za svojo fizično varnost v smislu dodatnega usposabljanja?
Velikokrat smo izpostavljeni fizični nevarnosti, vendar mislim da mora biti policist, vedno nekako dobro fizično pripravljen. V zadnjem času je več policistov izgubilo življenje, kar je seveda zaskrbljujoče. Upajmo, da se ta trend ne bo nadaljeval in bo za našo varnost bolj poskrbljeno, to predvsem mislim na našo opremo, katere je nekaj že precej zastarele. Kljub temu da imamo, kot policisti določeno usposabljanje (samoobrambo), je enkrat mesečno premalo za naš poklic. Mislim, da moraš tudi večkrat tedensko, kaj narediti za svojo kondicijo, moč in seveda psihično moč.
Na kakšen način pa (po)skrbite za stres in za svoje mentalno zdravje?
Za stres in mentalno zdravje, ki nas spremlja vsakodnevno in seveda ni prisotno samo v službi policista, je potrebno po mojem mnenju usmeriti v neko dejavnost, ki te veseli. Policist mora imet nekakšno psihično membrano, da loči službo in zasebno življenje ter da ne nosi svojega stresa domov in ga prenaša na družino. Jaz trenutno usmerjam svojo energijo in se sproščam ob igri z otrokom, sprehodi, tekom in gradnjo hiše. Vsak človek mora imeti neko aktivnost, kjer mu misli odtavajo stran od vsakdanjih skrbi, težkih družbenih razmer in različnih pogledov na svet.
Katero področje dela v policiji vas veseli, in ki bi ga želeli opravljati v prihodnosti?
Kljub vsakodnevnim nevarnostim, psihičnim in tudi fizičnim obremenitvam, rad opravljam delo policista. Že kot otrok sem želel opravljati ta poklic, ker ga je tudi moj oče, sedaj upokojeni policist. V prihodnosti bi še naprej želel opravljati poklic policista in to na terenu. Ker sem motorist že od otroštva, bi si mogoče v prihodnosti želel opravljati delo policista na motorju, raznorazna spremstva delegacij. Da bi več časa preživel z družino in ne bi toliko časa porabil za prevoz v službo in nazaj domov, pa bi si želel da bi delal na policijski postaji bližje svojega doma.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
