Ste ravnatelj Gimnazije Šiška, katero obiskujejo predvsem dijaki, ki se aktivno ukvarjajo s športom. Kako je pri vas poskrbljeno za njihovo varnost in varnost zaposlenih, torej za fizično, kot psihično varnost?
Gimnazija Šiška se nahaja v mirnem okolju. Obdajajo nas predvsem stanovanjske hiše, gostinskih lokalov v neposredni bližini ni. Smo relativno majhna šola. Gimnazijo Šiška tako trenutno obiskuje 535 dijakinj in dijakov. V sklopu šole deluje tudi dijaški dom v katerem imamo 196 mest. Kombinacija mirnega okolja in relativno majhnega števila dijakinj in dijakov že sama po sebi prispeva k varnosti. Dodatno imamo v dijaškem domu v skladu z zakonodajo organizirano 24 urno varovanje. Receptorjem in varnostnikom je za večjo preglednost na voljo sistem varnostnih kamer, ki pokriva večji del šolskega prostora.
Drugi vidik, ki bistveno povečuje varnost na šoli so naše dijakinje in dijaki. Več kot 80 odstotkov vseh, tako v šoli, kakor tudi v dijaškem domu je kategoriziranih športnikov. Usklajevanje šole in športa terja od dijakinj in dijakov veliko energije, saj imajo kot radi rečemo ”dve službi”, šolo in trening. Ne glede na velik trud, ki ga morajo dijakinje in dijaki vlagati, ima seveda ukvarjanje s športom veliko dobrih strani. Glede varnosti je predvsem ta, da se z našimi dijakinjami in dijaki vsakodnevno ukvarja veliko oseb. V šoli za vsak oddelek poleg razrednika skrbita še športni koordinator, ki skrbi predvsem za stik s trenerji in spremljanje športnih obveznosti dijakov ter pedagoški koordinator, ki skrbi za usklajevanje dijakovih športnih in šolskih obveznosti. Dijakinjam in dijakom Gimnazije Šiška so na šoli na voljo tudi fizioterapevt in ekipa športnih psihologov. Vrhunsko je poskrbljeno tudi za prehrano, saj dnevno ekipa 11 zaposlenih v kuhinji zagotavlja kar devet različnih obrokov, od zajtrka, pa do večerje.
V t.i. koordinacijah (sestanki razrednika, športnega in pedagoškega koordinatorja ter po potrebi ravnatelja, vzgojiteljev, trenerjev in staršev) tedensko pregledujemo dogajanje pri vsakem posameznem dijaku. Tako se zelo hitro zaznajo morebitne težave, ki bi jih dijak imel.
Za dijake je tako v šolskem okolju celostno poskrbljeno. Izven šole, predvsem na treningih za dijakinje in dijake skrbijo trenerji in seveda starši. Pri dijakinjah in dijakih športnikih opažamo, da so tudi starši v njihovem vsakdanu bistveno bolj prisotni.
Prav tako ni zanemarljivo, da naše dijakinje in dijaki skozi šport pridobijo samozavest in dobro osebno podobo. Tako je tudi stisk iz tega naslova veliko manj, kot v povprečni populaciji.
Ko govorimo o varnosti otrok in mladostnikov, najhitreje opazimo znake oziroma posledice fizičnega nasilja. Na drugi strani pa je veliko prikritega nasilja, torej verbalnega in psihološkega, da ne omenjamo še vseh ostalih oblik, katerih laična javnost redko pozna. Kako pri vas zaposlene pripravljate na ukrepanje in obravnavo nasilja oziroma, ali organizirate tovrstna usposabljanja?
Naše dijakinje in dijaki imajo tako v šoli, kakor izven nje praktično v vsakem trenutku v bližini na voljo ustrezno pomoč in podporo. Možnost, da bi bili neopaženo izpostavljeni nasilju je tako zelo majhna. Kljub temu se na šoli redno udeležujemo izobraževanj s področja preprečevanja vseh vrst nasilja. V zadnjem času zaznavamo posamezne primere spletnega nasilja. Običajno so to objave neprimernih komentarjev na družbenih omrežjih. V takšnih primerih se povežemo svetovalna služba, vodstvo in razrednik, po potrebi pa vključimo tudi zunanje sodelavce, ki nam nudijo tehnično podporo. Predvsem se nam tudi v teh primerih zdi pomembno, da posamezen dijak ne ostane sam. V kolikor gre za nov pojav (oz. pojav na novem družbenem omrežju) na to opozorimo tudi ostale sodelavce in jim podamo navodila za ravnanje. So pa tu najpomembnejši dobri odnosi med dijaki, starši, učitelji, vzgojitelji, trenerji, saj tovrstni pojavi pogosto potekajo v zaprtih skupinah in jih je od zunaj težko zaznati.
Ali nam lahko poveste, katera so tista tveganja z vidika varnosti na vaši gimnaziji, s katerimi ste se v preteklosti oziroma jim morate (še) danes namenjati največ pozornosti?
Večina naših dijakinj trenira dvakrat dnevno, kar v praksi pomeni, da so zelo veliko v prometu. Prometni varnosti tako posvečamo posebno pozornost, tudi zato, ker del šolskega programa izvajamo v športnih objektih izven šole (Gimnastični center Gib, atletski štadion in nogometna igrišča Parka Ljubljana, Hala Tivoli). Za dejavnosti izven šole pripravimo varnostne načrte, vodja dejavnosti dijake na morebitne nevarnosti še posebej opozori. Poleg navedenega za naše dijakinje in dijake v sodelovanju s policijo redno izvajamo delavnice o prometni varnosti.
Drug sklop nevarnosti je seveda povezan z odraščanjem (zdravstvena vzgoja, varna spolnost ipd.) Skušamo zaznati za dijakinje in dijake pomembne in aktualne teme in jih na primeren način nasloviti.
Tako vsako leto za dijake posameznih letnikov organiziramo delavnice, večinoma z zunanjimi izvajalci. Naj naštejem le nekatere, ki smo jih izvedli letos:
- trgovina z ljudmi (KARITAS),
- abeceda tolerance (AMNESTY INTERNATIONAL),
- projekt Virus – zdrava in varna spolnost (Društvo študentov medicine),
- cestno prometna varnost (v sodelovanju s policijo),
- sprememba.si (komunikacija),
- varna raba interneta (SAFE.SI).
Mladim, ki se aktivno ukvarjajo s športom je potrebno veliko pozornosti nameniti ozaveščanju in posledicah jemanja prepovedanih substanc, s katerimi si športniki pomagajo, do hitrejših in boljših rezultatov. Ali na vaši gimnaziji beležite kakšne primere preprodaje oziroma ali so zaposleni pozorni na tovrstno problematiko? Slovenija je še vedno varna država, prav tako je varnost v šolah na sprejemljivi ravni, čeprav že beležimo primere vnosa strelnega orožja v šole in na srečo vseh nas, brez žrtev. Kako vi ocenjujete aktivnosti policije za primere AMOK situacije, ki jih izvaja za zaposlene na slovenskih srednjih šolah in gimnazijah?
Omenjeno izobraževanje smo na šoli za vse zaposlene že imeli. Prizori iz posameznih dogodkov iz tujine so pretresljivi in mislim, da se je res vredno truditi, da zagotovimo mladostnikom varno okolje v katerem se bodo dobro počutili in da ne bi do tovrstnih situacij prišlo tudi pri nas. Vsako leto v sodelovanju s slovensko protidopinško organizacijo SLOADO organiziramo izobraževanje, kjer dijakinje in dijake seznanimo z nevarnostmi dopinga. Primerov preprodaje na šoli do sedaj nismo zaznali. Naše dijakinje in dijaki so bili aktivni tudi v projektu Dan za spremembe (filantropija).
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si