Za usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev policije skrbi Center za izpopolnjevanje in usposabljanje (v nadaljevanju CIU), ki je notranjeorganizacijska enota Policijske akademije (PA). Kako potekajo tovrstna usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev policije? Koliko časa na leto se morajo policisti dodatno usposabljati?
V PA imamo tri organizacijske enote, in sicer:
- Višja policijska šola (izvaja izobraževalni program policist, ki traja 2 študijski leti, študenti pridobijo poklic policist, 120 kreditnih točk in VI. stopnjo izobrazbe).
- CIU, skrbi za izpopolnjevanja in usposabljanja v Policiji.
- CRSV (Center za raziskave in socialne veščine) skrbi za sledeča področja v Policiji: raziskovanje, psihosocialna pomoč, upravljanje konfliktov, socialne veščine, etika, delo policije v večkulturni skupnosti in muzej.
CIU: V Centru v sodelovanju z drugimi NOE GPU ugotavljamo aktualne potrebe usposabljanj, oblikujemo strategijo in cilje usposabljanj, oblikujemo in načrtujemo programe usposabljanja, izvajamo programe usposabljanj ter nenazadnje skrbimo za evalvacijo na vseh nivojih usposabljanj in izpopolnjevanj, s ciljem zagotoviti uspešno in kakovostno izvedbo usposabljanj. Na ta način prispevamo k boljšemu in učinkovitejšemu delu policije, veča pa se tudi zadovoljstvo in motiviranost zaposlenih. Usposabljanja skušamo uskladiti s filozofijo vseživljenjskega učenja z upoštevanjem sodobnih andragoških principov.
Potek procesa usposabljanj v policiji je urejen centralistično. CIU vodi in koordinira z drugimi notranjeorganizacijskimi enotami GPU proces usposabljanja, ki po Joshinovem standardnem modelu zajema:
- ugotavljanje potreb po usposabljanju,
- opredelitev ciljev usposabljanja,
- oblikovanje in načrtovanje programov usposabljanja,
- izvajanje usposabljanja,
- evalvacija usposabljanja.
Potrebe po usposabljanju se oblikujejo na podlagi predlogov in ocen neposrednih vodij policijskih enot, zakonskih obveznosti za posamezne kategorije zaposlenih, novih predpisov s področja policijskega dela, novih metod in tehnik dela, ugotovitev na podlagi analize pritožb nad delom policije in drugih strokovnih analiz. Neposredno se potrebe po usposabljanjih zbirajo enkrat na leto, in sicer do septembra za naslednje leto s pomočjo informacijskega orodja ISCIU, ki predstavlja interaktivno bazo podatkov za izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji. Dostop do baze imajo vse policijske uprave in notranjeorganizacijske enote GPU, ki s pomočjo ISCIU načrtujejo usposabljanja za delavce policije, in sicer za vsak verificirani program izpopolnjevanja in usposabljanja. Delavci Policije so v ISCIU razdeljeni v pet kariernih razredov in administrativno-tehnično osebje.
PA v sodelovanju z NOE GPU načrtuje usposabljanja in glede na potrebe oblikuje programe usposabljanj na posameznih strokovnih področjih. Programe potrdi Programski svet PA[1], podpiše jih generalni direktor. Verificirani programi se vnesejo v Katalog izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji, ki predstavlja stalno zbirko vseh programov usposabljanj, vodi in ureja ga CIU PA.
Predloge za izvedbo usposabljanj iz Kataloga pripravijo policijske enote, ki se uskladijo na ravni policijskih uprav. Policijske uprave posredujejo predloge pristojnim NOE GPU, ki jih strokovno proučijo, uskladijo in jih posredujejo PA. PA uskladi predlog NOE GPU z razpoložljivimi finančnimi in drugimi resursi za tekoče obdobje ter izdela predlog letnega načrta usposabljanj v policiji, ki ga potrdi generalni direktor policije novembra za eno leto vnaprej.
Na predlog NOE GPU PA napotuje delavce policije z odločbo na posamezno usposabljanje. Izvajalci so lahko zunanji ali notranji strokovnjaki z ustrezno izobrazbo, znanjem in veščinami glede na ciljno skupino in programe usposabljanja. Naloga izvajalcev je strokovno in kakovostno izvajanje letnega programa.
Evalvacijo programov usposabljanja v policiji izvaja CIU v sodelovanju z drugimi NOE GPU. Evalvacija usposabljanj se izvaja na podlagi Kirkpatrickovega modela evalvacije. Model je dobil ime po avtorju Kirkpatricku, ki je začel razvijati sistemski model evalvacije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Njegov štiristopenjski model predstavlja strukturiran pristop k evalvaciji programov usposabljanj in izpopolnjevanj. Model predvideva več vzporednih merjenj in predstavlja evalvacijsko hierarhijo štirih ravni, in sicer: reakcijo, učenje, spremembo vedenja na delovnem mestu in končno raven oziroma rezultate na delovnem mestu.
Ključnega pomena pri tej metodi je povezanost vseh štirih ravneh. Prvi dve ravni sta dokaj enostavni za merjenje, vendar bolj, ko se pomikamo po ravneh navzgor, zahtevnejši in časovno daljši postaja proces evalvacije
Pregled statističnih podatkov števila izvedenih usposabljanj (tabela 1) in števila udeležencev izpopolnjevanj in usposabljanj (tabela 2) v policiji je razviden iz letnih poročil policije (www.policija.si). Zanimiv je še podatek, in sicer, da je namenjeno povprečno 22 ur usposabljanj na zaposlenega v policiji. Poleg tega moramo prišteti še 80 ur vadbe praktičnega postopka in samoobrambe ter 4-krat letno oziroma 8 ur za izvedbo rednih letnih vaj v streljanju za policiste A skupine (policisti, ki opravljajo neposredno operativne naloge) oziroma 60 ur praktičnega postopka in samoobrambe ter 2-krat letno oziroma 4 ure za policiste B skupine (policisti, ki neposredno ne opravljajo operativnih nalog). Povprečno je torej namenjeno 110 ur usposabljanja za policiste A skupine oziroma 86 ur za policiste B skupine.
Ves čas se ohranja trend udeležbe na mednarodnih policijskih usposabljanjih. Policija tako sodeluje v celotnem procesu usposabljanj pri številnih mednarodnih organizacijah s področja policijskega dela, in sicer CEPOL, FRONTEX, SEPA, DCAF, ILEA …
[1] Programski svet PA je posvetovalno telo generalnega direktorja policije, ki obravnava strateška vprašanja, pomembna za nadaljnje načrtovanje in izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja. Njegova naloga je tudi verificiranje programov usposabljanj in izpopolnjevanj.
Tabela 1: Pregled števila izvedenih programov izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji glede na področja policijskega dela po letih
Tabela 2: Pregled števila udeležencev izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji glede na področja policijskega dela po letih
Podatki oziroma pregled usposabljanj v Policiji je sicer star, vendar so lanske številke povsem enake (tabela 3).
Tabela 3: Statistično prikazuje število izvedenih usposabljanj in udeležencev v policiji
Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov povečuje zmožnost in nudi pogoje, da ti kakovostno, učinkovito ter uspešno opravljajo svoje delo in s tem prispevajo k večji varnosti v slovenski družbi. Kako ocenjujete sistem izpopolnjevanja in usposabljanja slovenskih policistov, če gledamo na ravni EU?
Usposabljanje slovenskih policistov je povsem primerljivo z državami, kot so Nemčija, Avstrija …
Center za izpopolnjevanje in usposabljanje v sodelovanju z drugimi organizira usposabljanja tudi za druge varnostne organe (usposabljanje občinskih redarjev, cestninskih nadzornikov, kurirjev za prenos tajnih podatkov, penologov, carinikov…). Kako potekajo tovrstna usposabljanja?
Tovrstna usposabljanja organiziramo skladno s pogodbo, ki jo sklenemo s posameznim naročnikom. Nekatera usposabljanja imajo pravni temelj že v zakonu in izvedbeno v pripadajočem pravilniku, nekatera pa izvedemo na podlagi povpraševanja naročnikov.
Slovenija je pridružena članica Srednjeevropske policijske akademije (SEPA), ustanovljene leta 1992 na pobudo Avstrije in Madžarske. SEPA vsako leto organizira glavni kriminalistični ter mejni tečaj. Ali nam lahko poveste kaj o tovrstnih tečajih? Kdo se jih udeležuje iz Slovenije?
Delovni jezik SEPA je nemščina.
Odločanje in delovanje: Najvišji organ SEPA je predsedstvo, ki sprejema načelne odločitve, potrjuje letni program in odloča o finančnih vprašanjih. Kuratorij je pristojen za izdelavo letnega programa, nadzorovanje izvajanja usposabljanj in vsebinsko uskladitev dejavnosti. Osrednji koordinacijski biro ima sedež na Zveznem ministrstvu za notranje zadeve Republike Avstrije, vsaka država članica pa ima svojo kontaktno točko. Kontaktna točka za Slovenijo je Policijska akademija.
Aktivnosti SEPA: SEPA vsako leto organizira glavni kriminalistični tečaj, ki traja tri mesece in katerega enotedensko izvedbo gostimo vsako leto tudi v Sloveniji. Od začetka delovanja je število udeležencev tečaja zraslo že na okoli 500. Njihovo sodelovanje in osebna znanstva so prispevala k razrešitvi številnih mednarodnih kriminalnih dejanj.
Specialistični tečaj za skupno varovanje meja je odigral pomembno vlogo predvsem med pripravami novih članic na vstop v Evropsko unijo in prevzemanje zunanje schengenske meje. Tečaj traja en mesec, vsako drugo leto ga gostimo en teden tudi v Sloveniji.
Glede na aktualne potrebe na področju organiziranega kriminala in skupnega varovanja meja SEPA organizira vsako leto še krajše seminarje, ki so namenjeni predvsem absolventom obeh tečajev, pa tudi drugim specialistom glede na področje dela.
Zadnje dve leti SEPA organizira še kriminalistični tečaj, ki se izvaja v angleškem jeziku. Traja prav tako 4 tedne. Slovenska policija participira z dvema udeležencema in organizacijo četrtine seminarja v trajanju enega tedna.
Slovenska policija od leta 1993 aktivno sodeluje v vseh dejavnostih SEPA, in sicer imamo na glavnem kriminalističnem tečaju vsako leto po dva udeleženca, na specialističnem mejnem tečaju v zadnjih letih tudi po dva udeleženca, seminarjev pa se udeležujemo glede na aktualnost tem in naše potrebe.
Aktivnosti v okviru SEPA so vsako leto vključene v Načrt izpopolnjevanj in usposabljanj v policiji.
SEPA izdaja tudi svoj časopis, različna seminarska gradiva in izobraževalne publikacije, nekatere so objavljene tudi na spletni strani www.mepa.net.
K razvoju SEPA bo v prihodnje prispeval projekt POLIZEI-ONLINE/ MEPA-ONLINE, ki se financira iz programa AGIS in zasebnega partnerstva policije Baden-Württemberg z nemškim Telekomom. Preko spletne strani SEPA bo mogoč neposreden dostop do različnih strokovnih gradiv in informacij, omogočena bo izmenjava mnenj in izkušenj policistov iz držav članic SEPA, prijavljanje na seminarje in elektronski naslovi. V sistem bo vključen tudi slovar strokovnih izrazov v vseh jezikih držav članic SEPA in več programov e-učenja.
Ali je v policiji že vzpostavljen sistem učenja na daljavo in kako deluje v praksi?
V Policiji smo razvili avtonomni sistem e-učenja, in sicer za izobraževanje in usposabljanje. Razvili smo ga skupaj s SV, in sicer 2010. Uporabljamo dva sistema, in sicer EIDA (deluje na intranetu policije in je interne narave) ter EIDAZ (deluje na svetovnem spletu, dostop je možen le z geslom). Za e-učenje uporabljamo MOODLE (prosto kodni dostop). Vsako leto sistem uporablja približno 30.000 uporabnikov. Nekatera usposabljanja izvajamo on-line (obnovitveno usposabljanje za uporabo tajnih podatkov, informacijsko-varnostna politika …), druga pa kombinirano kot podpora klasičnemu učenju.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
