Kakšen je trend v Sloveniji v zadnjih 25. letih na področju nasilja nad ženskami, ko govorimo o najbolj krutih oblikah in primerih, ki so se končali tragično?
Čeprav Slovenija velja za varno državo, je nasilje nad ženskami prisotno v najrazličnejših oblikah. Nasilje v družini, katerega žrtve so pogostokrat ženske, je in ostaja del družbe, tudi slovenske in ljudje še vedno nasilje v družini obravnavajo kot nasilje v krogu družine in ne kot del družbe. V Sloveniji na letni ravni obravnavamo nekaj primerov, kjer sta ženska in moški v intimnem, sorodstvenem razmerju in kjer nasilje preide v najhujšo obliko nasilja – uboja, umora. Gre za samostojno obliko kaznivega dejanja, katerega trenutno veljavna zakonodaja ne obravnava kot nasilje v družini. V slovenski družbi se soočamo tudi s primeri, ko je ženska storilka najhujše oblike kaznivega dejanja, umora ali uboja svojega partnerja, obravnavali pa smo tudi primer poskusa manipulacije, kjer je bila ženska storilka umora in je le tega načrtno želela prikazati kot obliko predhodne oblike nasilja nad njo.
Število umorov in ubojev v razmerju med partnerjema, zajema okoli 30% vseh umorov in ubojev. Tovrstno statistično oceno beležimo za dolgotrajno časovno obdobje.
Kakšni so najbolj pogosti vzroki za umore žensk v Sloveniji?
Kot najbolj pogost motiv za umor prevladuje spor, ki je v svojem bistvu mešanica različnih motivov in ga je težko bolj konkretizirati oziroma izvršitev dejanja zožiti na samo en motiv, ne da bi pri tem zanemarili drugega. Gre za jezo, spore zaradi vsakodnevnih gospodinjskih in drugih domačih opravil, ker partnerja že dalj časa brez kakšnega konkretnega razloga odklanjata en drugega, ker sta v sporu zaradi ločitvenega postopka in posledično v sporu zaradi delitve premoženja, skrbništva nad otroki ipd.
V kolikih primerih se je pokazalo, da je bil morilec že prej nasilen do ženske, preden jo je umoril?
Težko bi bilo ločiti umor v družini iz celotnega konteksta nasilja v družini. Mnoge študije navajajo kot najbolj pogost dejavnik, ki vpliva na umor v družini, ravno ponavljajočo viktimizacijo ali žrtve ali v nekaterih primerih lahko tudi dolgotrajno viktimizacijo kasnejšega storilca.
Vendar kljub temu ugotavljamo, da v veliko primerih prejšnji nasilen odnos storilca žrtev ni prijavljala pristojnim organom. Večkrat se zgodi, da žrtev to prikriva navzven, tudi na primer pri obisku zdravstvene organizacije, in za svoje poškodbe navaja, da je sama padla ali da se ji je pripetila kakšna nezgoda.
Ali imate podatek, katera so najbolj pogosta mesta oz. kraji, kjer so se zgodili umori žensk v zadnjih 25. letih?
Konkretnega podatka o tem nimamo, ne vodimo evidenc o tem. Ženske so (med umori) večinoma žrtve umorov v družini, ki pa se v največ primerih zgodijo v zaprtih prostorih oziroma ravno v njihovih domovih, saj tako žrtev kot storilec živita in uporabljata te iste prostore in v njih tudi največkrat prihaja do medsebojnih sporov.
Kdo je bil najbolj pogosto morilec?
Policija vsak primer obravnava individualno, seveda v skladu s slovensko zakonodajo. Storilci kaznivega dejanja umora, uboja ali drugih oblik kaznivih dejanj so lahko tako moškega kot ženskega spola. Pogostokrat gre za osebe, ki so bile z žrtvijo v nekakšnem razmerju (npr. sorodstvenem, intimnem, premoženjskem ipd.).
Kaj Policija svetuje ženskam, če se znajdejo v konkretnih (fizičnih) nasilnih situacijah, ko je ogroženo njihovo zdravje ali celo življenje?
Policija vsem svetuje samozaščitno vedenje. Prav zaradi navedenega policija izvaja različne preventivne projekte in dejavno sodeluje z različnimi uradnimi institucijami kot nevladnimi organizacijami. V okviru policije se redno in sistematično izvajajo različni programi usposabljanja policistov. Pri obravnavi nasilja je podrobno, natančno in »po korakih« opisan postopek obravnave nasilja v družini kot spolnega nasilja, katerega žrtve so lahko tudi ženske. Podatki so dosegljivi na spodnji povezavi:
Policija letno obravnava več tisoč primerov obravnave nasilja v družini in obravnavani primeri so pravzaprav preprečevanje morebitnih hujših oblik kaznivih dejanj. Žal je nemogoče preprečiti vse najhujše oblike kaznivih dejanj. So splet zelo različnih okoliščin in dejavnikov in zgodovinsko prisotni ves človeški rod. Kdaj bodo nasilne oblike dejansko prešle v tako hudo kaznivo dejanje, pa je vprašanje, na katerega enoznačen odgovor ne obstaja.
V vsakem primeru je potrebno biti posebej pozoren na rizične faktorje kot so npr.: preteklo obravnavanje nasilja, stopnjevanje nasilja, zapustitev nasilnega partnerja, »boj za otroke«, delitev premoženja, prisotnost alkohola ipd.
Nesporno je tudi dejstvo, da so kultura ljudi in splošne vrednote v družbi tiste, ki zmanjšujejo možnosti za tako skrajne oblike reševanja predvsem notranjih konfliktov posameznikov.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
