Ste varnostnik v zasebno-varnostni družbi BBR SECURITY d.o.o., in finalist izbora varnostnik leta 2015. Ali se nam lahko predstavite, kdaj ste začeli delati v zasebnem varovanju, katera dela ste opravljali do sedaj in kje?
Sem Dalibor Grbić, rojen 14. 3. 1983. Z dejavnostjo varovanja v zasebnem sektorju sem se začel ukvarjati leta 2010, ko sem pridobil certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije – varnostnik. Do leta 2012/13 sem svoje sposobnosti varovanja izpopolnjeval na različnih prireditvah, kongresih, koncertih, zabavah, snemanjih ipd. V začetku leta 2013 sem napredoval v vodjo varovanja, s čimer se je odgovornost mojega dela povečala. To mi je dalo še dodatno motivacijo in željo, da z odgovornim pristopom k delu postavim zgled za ostale varnostnike in na ta način pripomorem k povečanju ugleda omenjenega poklica. Vse od takrat opravljam delo na omenjeni poziciji v znanem ljubljanskem nočnem lokalu. Pri svojem delu težim predvsem k preprečevanju konfliktov in preventivnemu pristopu k varovanju oseb in zasebne lastnine. Menim, da je za dobrega varnostnika pomembno predvsem, da zna hitro oceniti morebitne tvegane situacije in jih razrešiti še preden se razvijejo v konflikt. Na opisan način zato tudi pristopam k delu, ki zame ne predstavlja zgolj službene obveznosti, temveč način življenja.
Foto: osebni arhiv
Kako bi opisali razmere na področju zasebnega varovanja? Ali menite, da je poklic varnostnik v Sloveniji dovolj cenjen?
Ugled varnostnika v družbi sicer raste, ne glede na to pa so varnostniki še vedno podvrženi stereotipu »velikih nasilnežev«. Nov zakon o zasebnem varovanju, ki sankcionira osebe, ki se ne ravnajo v skladu s predpisanimi ukrepi varnostnika, je delno pripomogel k izboljšanju razmer v tem sektorju, menim pa da k povečanju ugleda in cenjenosti tega poklica, s korektnim ravnanjem lahko največ pripomoremo prav varnostniki.
Foto: osebni arhiv
Kaj bi vi spremenili, da bi bile razmere na področju zasebnega varovanja in za varnostnike v Sloveniji boljše?
Na področju varovanja po mojem mnenju še vedno prihaja do prevelikega števila konfliktov in fizičnih obračunavanj. Glavna razloga za to sta po mojem mnenju premajhna ozaveščenost varnostnikov in podhranjenost varnostnega osebja. Ne glede na to, da so varnostnikom že na voljo različna izobraževanja, menim da bi se dalo veliko narediti tudi na tem področju. K korektnosti pri opravljanju poklica bi pripomogle tudi različne spodbude, ki bi varnostnika motivirale, da svoje delo opravlja strokovno in brez osebne vpletenosti. Zagotovo so tekmovanja kot to eden izmed načinov za doseganje tega cilja, več pa bi se dalo narediti tudi na državni ravni. Dodaten problem v praksi je tudi pogosto premajhno število varnostnega osebja na določenih dogodkih, kar je posledica zniževanja stroškov naročnikov varovanja in delodajalcev. Menim, da pri varnosti takšno varčevanje ni primerno in predstavlja tveganje tako za delodajalce kot za udeležence dogodkov. Veljavna zakonodaja sicer določa minimalni obseg obveznega varovanja, vendar se je v praksi izkazalo, da zgolj zadostitev minimalnim standardom ne vzpostavlja zadostne ravni varnosti, pogosto pa prihaja tudi do kršitev zakonodaje. Pri tem bi bil koristen večji nadzor, vendar pa mora do spremembe priti v sami miselnosti družbe in delodajalcev.
Foto: osebni arhiv
Ali radi opravljate svoje delo na področju zasebnega varovanja? Ali se spomnite kakšnega primera, ko ste komu pomagali v situaciji, ko mu je bilo ogroženo zdravje ali življenje?
Svoje delo opravljam z veseljem, saj se zavedam pomembnosti svoje funkcije in obveznosti do družbe. Pri delu težim k izboljševanju in izpopolnjevanju tako samega sebe kot celotnega varnostnega sistema kjer, zato vedno gledam, kaj bi se dalo narediti še bolje.
Kot že omenjeno, pri varovanju poskušam delovati preventivno, zato običajno ne morem z gotovostjo trditi ali bi v primeru drugačnega ravnanja prišlo do konflikta. Kljub preventivnemu pristopu pa je pogosto potrebno aktivno delovanje oziroma kurativa. Velikokrat je tako že prišlo do primerov, ko sem moral ljudi rešiti pred fizičnimi napadi tretjih oseb, pri čemer je bilo nekajkrat prisotno tudi orožje oz. drugi nevarni predmeti. Moje delo obsega tudi pomoč ljudem, ki so lažje ali hujše poškodovani, vsakdanja praksa pa je pomoč v različnih neprijetnih situacijah, kot je izguba stvari (telefon, jakno ipd.), prekomerna opitost in/ali omamljenost.
Spominjam se dogodka, ko je prišlo do pretepa dveh oseb in je eden izmed udeležencev dobil tako močan udarec, da je bil kar nekaj časa v nezavesti. Varnostniki smo mu nemudoma nudili prvo pomoč, ga postavili v položaj za nezavestne ter ga masirali in hladili z ledom, do prihoda reševalcev. Stanje omenjene osebe je bilo kritično in cel mesec se ni prebudil iz kome. Kasneje so nas reševalci obvestili, da smo mu s pravočasnim posredovanjem najverjetneje rešili življenje. Opisanega dogodka nam na žalost ni uspelo preprečiti, vendar pa mi kasnejše okrevanje poškodovane osebe, predstavlja vsaj določeno mero zadoščenja.
Življenjsko nevarnim primerom pa nisem priča le v službenem času. Nedavno sem ob vožnji po Šmartinski cesti opazil nenavadno obnašanje vozila pred menoj. Avtomobil je počasi zavijal na nasprotni pas, pri čemer je zmanjševal hitrost vožnje. Z zvočnimi signali sem voznika želel opozoriti na nevarnost, vendar ni bilo nikakršnega odziva. Ker je avtomobil že zelo upočasnil vožnjo, sem se ustavil na način, ki je čimbolj preprečeval možnost trka tretjih avtomobilov z vozilom pred mano in stekel proti temu vozilu, da bi vozniku nudil pomoč. Ko sem ga ujel sem videl, da je gospod, ki je avtomobil vozil paraplegik in ima temu prirejeno vozilo. Hitro sem uporabil zavoro in poklical reševalce. Izkazalo se je, da je gospod med vožnjo padel v komo iz katere se na žalost ni več prebudil.
Foto: osebni arhiv
Ali ste pri opravljanju nalog varovanja že bili kdaj telesno poškodovani, ali so vam kdaj grozili oz. ste bili v večji nevarnosti za zdravje in svoje življenje?
Pri opravljanju nalog sem bil že velikokrat poškodovan, praviloma je šlo za lažje poškodbe, kot so modrice, odrgnine, zvini ipd. V enem izmed primerov sem želel pomagati gospodu, ki je zaradi opitosti izgubil ravnotežje in padel, vendar se je slednji počutil ogroženega in me je močno ugriznil v nadlaket, zaradi česar sem moral nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Zaradi ugriza sem moral dva tedna preživeti na bolniškem dopustu. Poleg omenjene poškodbe, sem v času opravljanja funkcije varnostnika doživel tudi nekaj drugih »čudnih« poškodb, do katerih običajno prihaja zaradi opitosti gostov na območju varovanja.
Kot vodja varovanja sem izpostavljen številnim pritiskom. Ljudje odločitve varnostne službe pogosto jemljejo osebno in tako sem podvržen tudi številnim grožnjam, od izgube službe do resnih groženj po mojem zdravju in življenju.
Foto: osebni arhiv
Kako se usposabljate za svoje delo, ki ga opravljate in katera znanja so potrebna, da ga lahko opravljate čim bolj kakovostno in učinkovito?
Redno, praktično vsak teden, se udeležujem internih usposabljanj pri imetniku licence. Sodelujem tudi pri oblikovanju usposabljanj in kakšen del usposabljanja tudi vodim. Sodelujem pri pripravi priročnika za varovanje, ki ga enkrat letno modificiranega predstavimo varnostnikom. Pišem navodila za delo in usklajujem pravila na varovanem območju z zahtevami naročnika. Veliko izkušenj sem pridobil tako na vodstvenem delovnem mestu, kot pri opravljanju drugih nalog. Tudi v prostem času skrbim za svojo kondicijo in se vsakodnevno ukvarjam z boksom. Svoje znanje prenašam tudi na mlade, kot trener in ustanovitelj Boksarskega kluba Knockout. O varnosti ozaveščam tudi okolico in se prizadevam, da bi bil poklic varnostnika bolj cenjen.
GLAVNI SPONZOR IZBORA: Perunika varnost, d.o.o.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
