Ste poklicni in prostovoljni gasilec iz gasilskega društva PGD Stara Vrhnika. Kako ste se našli v tem poklicu?
Ja res sem poklicni in prostovoljni gasilec, to je bila že moja otroška želja, da bi postal poklicni gasilec. Seveda izhodišče je bilo, da se pridružim prostovoljcem pri svojih 12 letih. Ko je bil čas za odslužiti vojaški rok sem se odločil, da bi šel namesto v vojsko to odslužit kot gasilec na civilno služenje v gasilsko službo v Sežano. Po želji, da vsaj poizkusim kako je biti gasilec v bolj profesionalnih vodah. V Sežani sem takrat odslužil državi svojih sedem mesecev in od tam odšel z veliko znanja in še z večjo željo, da postanem poklicni gasilec. Po pisanju prošenj in kar nekaj fizičnih testih mi je to tudi uspelo. Leta 1999 sem dobil službo na takrat še Aerodromu Ljubljana. V letu 2000 sem opravil šolanje za poklicnega gasilca v ICZR na Igu. Od takrat opravljam poklic gasilca na našem največjem letališču zdaj Fraport Slovenija.
Vseskozi sem bil aktiven tudi pri prostovoljnih gasilcih, kjer sem leta 2004 prevzel vodenje poveljstva občine Vrhnika, kot gasilski občinski poveljnik. Ta mandat v letošnjem letu končujem in prevzemam vajeti v svojem gasilskem društvu PGD Stara Vrhnika, kot poveljnik. Moj mandat bo zaznamoval največji požar v kemični industriji v Republiki Sloveniji, požar v Kemisu. Intervencijo sem tudi vodil in jo uspešno izpeljal.
Prihajam iz manjšega gasilskega društva v GZ Vrhnika iz PGD Stara Vrhnika. PGD Stara Vrhnika deluje na področju občin Vrhnika, Log-Dragomer in Borovnica. Moje gasilsko društvo je desetletja mirovalo, zaradi sporov med člani društva in je bilo praktično mrtvo, premišljevalo se je na GZ Vrhnika o njegovi ukinitvi. Leta 1992 so mladi gasilci prevzeli gasilsko društvo in ga začeli postavljati na noge. Te mladi fantje in dekleta katerih povprečna starost je takrat znašala samo 14,3 leta so bili polni optimizma in elana, da društvo postavijo zopet na noge in mu povrnejo njegov sloves. Kar nekaj fantov je odslužilo vojaški rok pri gasilcih v Sežani in kar nekaj jih je delalo na RPLJ. Bilo je veliko znanja, ki so ga fantje in dekleta s pridoma uporabili. Že v samem začetku je tlela želja, da bi se ustanovila enota prvih posredovalcev za NMP. No ravno takrat se je kategoriziralo enote in PGD Stara Vrhnika je dobilo najnižjo I. kategorijo. Zaradi podhranjenosti PGD Vrhnika se je ustanovilo osrednjo enoto, ki jo sestavljajo tri gasilska društva PGD Vrhnika, PGD Verd in PGD Stara Vrhnika in tu je dobilo naše društvo zadolžitev, da pokriva tehnično reševanje in reševanje na vodi in iz vode. Tako se je naše društvo našlo s podporo nekaterih ljudi, ki so se izšolali kot prvi posredovalci, bili smo dobesedno poizkusni zajčki za celo našo državo. Bili smo res prvi izšolani prvi posredovalci v samostojni Republiki Sloveniji. Tudi na drugih področjih je društvo rastlo, tako na tehničnem reševanju in na reševanju na vodi in iz vode. Tako smo dobili zaupanje URSZR in leta 2016 podpisali pogodbo za reševanje za nesreče v cestnem prometu in postali enota širšega pomena GEŠP, ki pokriva področje GZ Vrhnika, to je področje treh občin. V enoti deluje tudi potapljaška ekipa s 14. potapljači. Društvo pa še naprej raste in zelo uspešno posreduje na vseh področjih.
Foto: osebni arhiv
Po številu intervencij sodite med enote z visokim številom izvozov, nam lahko poveste katere so najpogostejše?
Naše društvo že nekaj let presega mejo 80 intervencij, lansko leto je bilo rekordno, saj smo imeli 103 intervencije. V vseh letih rastejo tehnične intervencije in intervencije v cestnem prometu. V porastu so intervencije tovornih vozil.
Foto: osebni arhiv
Kako se izobražujete in usposabljate?
Z moštvom PGD Stara Vrhnika se zelo veliko izobražujemo sami, na leto razrežemo okoli 30 vozil in med njimi tudi kakšno kamionsko kabino. Izobražujemo se tudi na ICZR na Igu in v Gasilski brigadi Ljubljana. Na treningih pa ni samo rezanje in izvlačenje ponesrečencev iz vozil. Zelo veliko damo na oskrbo ponesrečencev in po mnenju RP Ljubljana smo v tem res specialisti in zadeve obvladamo. Pri nas je moto trening in še enkrat trening, samo tako smo lahko res dobri in obvladamo svoje delo. Veliko damo tudi na fizično pripravljenost in moje moštvo je samo uredilo majhen improviziran fitnes v gasilskem domu, da lahko tudi na kondiciji in fizični moči kaj naredimo. Seveda po intervencijah je treba poskrbeti za svoje operativce in se z njimi pogovoriti in se tako razbremeniti stresa, ki nastane po takih dogodkih.
Foto: osebni arhiv
Kakšne so vaše izkušnje z delom in sodelovanjem med Gasilsko brigado Ljubljana in nujno medicinsko pomočjo na skupnih intervencijah?
Sodelovanje z NMP Ljubljana in Vrhnika več kot odlično. Z RPLJ sodelujemo že od samega začetka in tu je res vse z odliko. Z Gasilsko brigado Ljubljana smo imeli v začetku kar nekaj težav, češ da nimamo na prometnih nesrečah kaj iskati in smo jim bili dobesedno v napoto, tudi do kake vroče krvi je kdaj pa kdaj prišlo. No, to se je z našo vztrajnostjo v skoraj desetletju čisto spremenilo. Zadnja leta pa z njimi delamo z ramo ob rami in res odlično sodelujemo. Tu se res vidi, da smo bratje in sestre v vsem hudem in tako tudi delamo. Tako nas tudi dodatno izobražujejo za kar se jim bi zelo lepo zahvalil. Zahvalil se jim bi tudi za tako dobro sodelovanje.
Foto: osebni arhiv
Kakšno je vaše videnje vloge gasilcev v sistemu nacionalne varnosti in kaj bi se po vašem mnenju lahko spremenilo?
Naša vloga mislim, da je jasna gremo pomagat povsod kjer nas potrebujejo. Gasilci smo edina formacija v Sloveniji, ki se odzove v trenutku in gre posredovat kjer nas potrebujejo. Žalostno pa je, da je država gluha za poklicne in prostovoljne gasilce. Zelo me žalosti, da prostovoljni gasilci še zdaj nimamo urejenega statusa gasilca. Žalostno je tudi to, da se vrednoti osebna izobrazba z napredovanjem v gasilskih vrstah in tako dobimo visoko izobražen kader, kateri pa sploh ne vedo kaj se dogaja na terenu. Menim, da bi morali vsi bolj prisluhniti našim težavam in potem trezno narediti spremembe v sistemu.
(S.K) E: info@varensvet.si
