Čebelarstvo je posebno poslanstvo, čebelarji ste ambasadorji zdravega načina življenja in skrbi za čisto okolje. Ste predsednik Čebelarske zveze Slovenije od leta 2007, ali nam predstavite zvezo in njeno poslanstvo?
Rojen sem leta 1974 v Žirovnici in manj kot kilometer stran od rojstnega kraja enega največjih čebelarjev Antona Janše. Čebele so mi bile dejansko položene v zibelko, saj je čebelarstvo v družini Noč tradicija že več rodov. Samostojno čebelarim od svojega 13 leta dalje, ko sem začel s petimi čebeljimi družinami. Že pri 18 letih sem imel več kot 80 družin. Število čebeljih družin sem z leti povečeval, tako da sem leta 2022 zazimil skoraj 500 družin. Čebelarim izključno z AŽ panji in s kranjsko čebelo. Pridelujem različne vrste medu, cvetni prah, propolis, vosek, izdelujem živilske izdelke iz čebeljih pridelkov, penečo medico, izdelujem kozmetične izdelke iz čebeljih pridelkov. Zadnja leta velik poudarek dajem pridelavi evropsko zaščitenega Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo v shemi višje kakovosti in darilnemu programu čebeljih pridelkov in izdelkov.
Foto: Osebni arhiv
Leta 2002 sem »zajadral« v funkcionarske vode, saj sem bil kot eden od pobudnikov ustanovitve Čebelarske zveze zgornje gorenjske in njen prvi predsednik, leta 2007 sem postal predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Slednjo vodim že skoraj 15 let.
V Sloveniji nas je približno 12.000 čebelarjev, kar je glede na to, da nas je Slovencev približno 2 milijona, zelo veliko. Čebelarimo z več kot 200.000 čebeljimi družinami. Povprečen čebelar ima torej manj kot 20 družin. Malo je čebelarjev z več kot 100 družinami, imamo pa enega največjih čebelarjev v tem delu sveta, ki čebelari z več kot 2500 družinami. Čebelarska zveza Slovenije je društvena neprofitna strokovna organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov. Več kot 210 čebelarskih društev in zvez nas je v veliki večini povezanih v Čebelarsko zvezo Slovenije. Imamo svoj čebelarski center na Brdu pri Lukovici, ki smo ga čebelarji v veliki večini zgradili s prostovoljnim delom in z lastnimi prispevki. Na ta center smo upravičeno ponosni, saj je v njem med drugim tudi sedež Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere delujejo tudi Javna svetovalna služba v čebelarstvu, prostori za izvedbo usposabljanj čebelarjev, laboratorij za kakovost čebeljih pridelkov, strokovna čebelarska knjižnica, uredništvo naše revije Slovenski čebelar, ki nepretrgoma izhaja že več kot 130 let vsak mesec in je najstarejša strokovna periodična revija v Sloveniji, čebelarska trgovina, gostišče, nočitvene kapacitete, v bližnji okolici tipični slovenski čebelnjaki, apiterapevtski čebelnjak, »čebelarska« učna pot in medovite rastline.
Foto: osebni arhiv
Čebelarstvo je v Sloveniji del naše narodne identitete. Slovenci se radi poistovetimo s svojo kranjsko čebelo, na katero smo upravičeno ponosni. Čebelarstvo je del naše kulturne dediščine, saj le redki ne poznajo našega edinstvenega čebelnjaka, naših panjskih končnic, naših lectovih src, medenjakov. Čebelarska društva in zveze imajo svoje prapore, čebelarji imamo slovesne čebelarske obleke in svojevrstno linijo oblačil za prosti čas. Naši čebelnjaki so prave stavbne »umetnine« in so edinstvena »stavbna« kulturna dediščina Slovenije, v čebelnjakih slovenskim čebelarjem zaigrata duša in srce. Tam slovenski čebelar uživa skupaj s čebelicami, ki jim upravičeno pravimo, da so naše prijateljice. Čebelnjak je res nekaj edinstvenega, v njem diši po medu, propolisu, vosku, sliši se brenčanje čebel, skratka za čebelarja nekaj najlepšega.
Slovenija je izvorna dežela KRANJSKE SIVKE, ki je zaradi odličnih lastnosti razširjena po vsem svetu. Leta 1879 je Pollmann opisal in poimenoval čebele, ki jih je dobil iz Kranjske, kot podvrsto Apis mellifera carnica, imenovano tudi »kranjska čebela«, »Carniolan Bee«, »Krainer Biene«. S stalno odbiro in intenzivno vzrejo čebeljih družin in matic nam je uspelo ohraniti avtohtono populacijo kranjske čebele. V izjavi št. 42 pristopne pogodbe k Evropski uniji Republika Slovenija zagotavlja uporabo vseh ustreznih normativnih ukrepov za ohranitev avtohtone čebelje rase Apis mellifera carnica.
Foto: osebni arhiv
Za svoje delo na področju čebelarstva ste prejeli številna priznanja, ali nam zaupata katera?
Res je, na nekatera priznanja sem zelo ponosen, saj so dokaz, da sem na pravi poti in sicer:
- Najvišje priznanje v čebelarstvu na svetu ZLATO ČEBELO – 2022;
- vsa najvišja odlikovanja Čebelarske zveze Slovenije – Antona Janša 1. 2., 3. stopnje;
- medaljo za zasluge s strani predsednika RS g. Boruta Pahorja (2018) – za prispevek k razvoju čebelarstva in trajnostnega kmetijstva ter k ohranjanju ravnovesja v naravi;
- protokolarno zastavo RS Slovenije, podeljena s strani predsednika RS g. Boruta Pahorja (2017);
- naziv častnega občana občine Žirovnica (2018)
Foto: osebni arhiv
Kateri so skupni projekti, ki so zaživeli za čas vašega predsedovanja Čebelarski zvezi Slovenije?
Skupni projekti slovenskih čebelarjev, kot so svetovni dan čebel, dan slovenske hrane, nacionalni in evropski medeni zajtrk, kozarec za čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, slovenska steklenica za medene pijače, enotne nalepke in prelepke za med, promocija čebelarstva in dvig porabe medu na več kot 2 kg na Slovenca (statistični podatek iz ankete ob medenem zajtrku, kar predstavlja podvojenost porabe medu v 10 letih), dvig cene medu (ob vstopu v EU je bila najvišja cena na trgu pri čebelarjih dobre 3,00 evre (900SIT) za 900 g – trenutno pa je do 15,00 evrov), številna brezplačna usposabljanja za čebelarje, številni brezplačni tečaji za začetnike, NPK Apiterapevt/apiterapevtka, NKP čebelar/čebelarka, izbirni predmet čebelarstvo v osnovnih šolah, številna promocijska predavanja za splošno javnost in usposabljanja za čebelarje, apiturizem (certificirani čebelarski turizmi), Apimedica & Apiquality 2010, ApiSlovenija Celje, organizacija mednarodnih strokovnih konferenc, obnova starih čebelnjakov, izdaja številnih strokovnih publikacij (monografija o slovenskem čebelarstvu, knjiga Veliki ljudje slovenskega čebelarstva itd.) in strokovnih filmov, sodelovanje na sejmih, kot je AGRA s čebelarskim dnevom, usposabljanje invalidov na invalidskih vozičkih v prirejenem učnem čebelnjaku in s pomočjo izdaje priročnika za čebelarjenje, uvajanje čebelarstva za ljudi s posebnimi potrebami, ocenjevanja medu in medenih pijač, sajenje medovitih rastlin – odmevni projekt Ohranimo čebele – »Kar sejemo, to žanjemo« (projekt sajenja ajde, sončnic in buč), zasadimo lipo in drugo medonosno drevje v vsaki občini, ob rojstvu otroka, pridobljena EU zaščita za Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, promocija shem kakovosti, boj proti sistemsko škodljivim FFS-jem za čebele in skupen uspeh z MKGP, ko smo prvi v EU prepovedali neonikonoide, čebelarski krožki in tekmovanja mladih čebelarjev na nacionalni in mednarodni ravni, postavljenih več kot 30 učnih čebelnjakov ob šolah, izdaja promocijskih in izobraževalnih gradiv, zagotovitev sofinanciranje čebelarske opreme in sofinanciranja vzrejevalcev matic, raziskovalno in razvojno delo ČZS-ja, izvajanje koncesije za Javno svetovalno službo v čebelarstvu, Opazovalno-napovedovalne službe medenja in rejskega programa, izgradnja in vzpostavitev čebelarske knjižnice na ČZS, vzpostavitev laboratorija na ČZS, izgradnja učne čebelarske poti ob Čebelarskem centru Slovenije prilagojene tudi za slepe in slabovidne, izdaja kovanca Svetovni dan čebel, srebrnik 20 čebelic, postavljeno spominsko obeležje kranjski čebeli v Višnji Gori, obnova plošče in postavljena nova v slovenskem jeziku Antonu Janši na Dunaju, predaja čebelnjaka Papežu v Vatikanu, postavitev čebelnjakov na Vladi RS, na sedežu OZN-u v New Yorku, v Trstu, na avstrijskem Koroškem, na Madžarskem, postavitev učnih čebelnjakov za namene izvedbe izobraževanj in usposabljanj čebelarjev po regijah, 3D kranjica, izdelava paviljona medena zgodba, aplikacije VR čebelarjenje in mnogi drugi so zaznamovali teh 15 let.
Foto: osebni arhiv
Čebele in drugi opraševalci bistveno prispevajo k varnosti svetovne preskrbe s hrano, ali nam kaj poveste o tem?
Čebela, tako majhna in tako zelo pomembna. Ali se danes velikega pomena čebele sploh zavedamo? Prepričan sem, da v veliki večini ne ali najmanj premalo! Še mi čebelarji vse prepogosto pozabljamo, kaj je osnovno poslanstvo medonosnih čebel. Prevečkrat »podležemo« pritiskom sodobnega sveta po želji izkoristiti vse in še več, tudi od čebele. Pa vendarle smo čebelarji skoraj edini, ki skrbimo, da ohranjamo medonosne čebele ter opozarjamo javnost na njen pomen in ogroženost ter s tem svojemu planetu omogočamo prav poseben servis – servis opraševanja, ki je v veliki večini sveta še vedno brezplačen in ki ga velika večina ljudi sploh ne vidi in se ga zato niti malo ne zaveda. Treba je poudariti, da seveda medonosna čebela ni edina opraševalka in da so zelo pomembni tudi drugi opraševalci (čmrlji, samotarske čebele, muhe, metulji, ptiči, netopirji ), vendar pa je medonosna čebela najpomembnejša med njimi. Brez opraševanja skoraj ni zelenja, ni cvetenja, ni velike večine HRANE!
Foto: osebni arhiv
Kdor se pomena čebel zaveda, ve, da je »kralj« živali naša mala pridna ČEBELA!
Že so območja po svetu, kjer čebele zaradi onesnaženosti, pretirane uporabe škodljivih FFS, podnebnih sprememb, številnih monokultur, bolezni, ne morejo preživeti, kjer se poskuša opraševati tudi s pomočjo »izkoriščanja« ljudi – beri: poceni delovne sile. Pa je tovrstno opraševanje s človeško roko in čopičem prihodnost, naša prihodnost? Ali je možno v prihodnosti opraševanje z roboti? Nikakor ne!
Kjer ni pogojev za preživetje čebel in drugih opraševalcev, to pomeni, da je z okoljem nekaj hudo-hudo narobe, in tega se moramo ljudje veliko bolj zavedati, in to takoj! Opraševanje s pomočjo človeške roke je tek na zelo kratke proge, saj če ne more v takem okolju preživeti čebela, potem dolgoročno ne bo preživel niti človek. Vprašajmo se, ali je za naše otroke, vnuke, mame, ate, dedke, babice primerno in zdravo okolje, kjer zaradi nerazumnih posegov človeka ne more preživeti čebela. Verjamem, da se z nečim strinjamo vsi, vsak človek na tem planetu si zasluži imeti vsak dan hrano, vsak dan več je moramo pridelati in vsak dan več je odvisne od opraševalcev, na prvem mestu od medonosnih čebel. Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev je metanje peska v oči.
Misel, da najprej umrejo čebele, kmalu zatem pa je na vrsti tudi človek, je po mojem mnenju popolnoma na mestu. Sam to utemeljujem s tem, da če okolje ni primerno za življenje čebele, kmalu ne bo tudi za druga živa bitja na tem planetu. Res je človek med njimi najprilagodljivejši, vendar če ne bo živih bitij na planetu, potem tudi človeka ne bo.
Foto: osebni arhiv
Čebele naj bi bile izjemen pokazatelj razmer v okolju, kot pravite, na kakšen način je to mogoče opaziti?
Osnovno poslanstvo čebel je torej opraševanje in še enkrat opraševanje. Čebelji pridelki so v primerjavi z opraševanjem zanemarljivi. Od medonosnih čebel je odvisna pribl. tretjina svetovne hrane, skoraj dve tretjini sadja, da ne govorimo o pomenu opraševanja za ohranjanje vsega cvetočega in zelenega na našem planetu. Vrednosti opraševanja na svetu v zvezi s pridelavo hrane se štejejo v milijardah evrov ali dolarjev, vrednosti opraševanja za ohranjanje zelenega in cvetočega pa so še mnogo višje in se jih dejansko ne da oceniti.
Dandanes je na srečo (v veliki večini sveta predvsem zaradi čebelarjev) medonosnih čebel še v večini sveta zadosti. V človeški naravi žal pač je, da vsega tega, kar nam je dano, ne znamo ceniti. Čebele so za mnoge nekaj povsem normalnega v okolju, nekaj, kar imamo in bo ostalo.
Pa je res tako? NIKAKOR NE! Skrajni čas je za ukrepanje!
Danes je čebela zelo ogrožena po vsem svetu. Predvsem je zanimivo dejstvo, da jo najbolj ogroža sam človek s svojimi nepremišljenimi dejanji in posegi v okolje. In prav ta isti človek je tudi tisti, brez katerega čebela danes skoraj ne more več preživeti! Narobe svet, bi človek rekel, saj najprej človek uničuje, potem pa na drugi strani rešuje. Rešuje, kar se sploh rešiti da. In prav SVETOVNI DAN ČEBEL je namenjen temu, da se bomo najmanj enkrat letno spomnili pomena čebel in tudi drugih opraševalcev, predvsem pa pogledali vase, da nehamo s svojimi nespametnimi ravnanji uničevati čebele ter druge opraševalce in s tem celotno verigo življenja na svetu. Svetovni dan čebel mora postati gibanje za ohranjanje našega planeta – zelenega, cvetočega in predvsem takega, da bodo vsi ljudje lahko imeli hrano! Brez čebel hrane ne bo! Čebelam je treba zagotoviti tako okolje, da bodo lahko preživele in opravljale svoje osnovno poslanstvo – opraševanje!
Svetovni dan čebel je torej poleg ozaveščanja o pomenu čebel ter drugih opraševalcev tudi projekt ohranjanja našega planeta. Čebela je pravi kazalnik čistosti okolja, čebela prva začuti spremembe v okolju, zato je treba na čebele gledati tudi kot na prave naravne »okoljevarstvenike«. Čas je, da jim prisluhnemo, da jim prisluhnejo predvsem tisti, ki odločajo, tisti, ki vodijo svet.
Foto: osebni arhiv
Kaj čaka čebelarstvo v Sloveniji v prihodnosti, in ali se izumrtje čebel lahko resnično zgodi in pod kakšnimi pogoji?
Naloga vseh nas, predvsem pa svetovnih odgovornih in pristojnih, da se prisluhne čebelam, da se končno svet zave, da naš planet ni nekaj, kar je samoumevno, da je treba začeti ravnati z njim, kot bi ravnali z majhnim otrokom. Treba je končno preiti od besed k dejanjem, ustaviti podnebne spremembe, za katere je odgovoren človek, zmanjšati uporabo raznoraznih škodljivih FFS, več vlagati v razvoj sonaravnih sredstev za zatiranje raznih škodljivcev in bolezni, ki uničujejo čebele. Opazujmo čebele in jim sledimo, one nas bodo vodile v smer čistega in zdravega okolja, okolja, čebelam in ljudem prijaznega. Tega si namreč želimo VSI! Slovenija je država z bogato čebelarsko tradicijo, slovenci se dobro zavedamo pomena čebel in čebelarjev in če bomo tovrsten odnos do čebel negovali, potem smo na dobri poti, da ohranimo čebele in druge opraševalce.
Foto: osebni arhiv
V Sloveniji imamo zelo znano Slakovo pesem, ki je »ponarodela« in jo zna »zamrmrati« skoraj vsak Slovenec. Refren gre tako:
»Kako lepo mi zašumijo
kako lepo mi zadišijo,
a v srcu mi spomin
na mlade dni budijo.
Čebelice, čebelice,
saj moje ste prijateljice,
pozabi vas nikdar
ta stari čebelar.«
K. K. E: info@varensvet.si
