Ste strokovnjak za signalno-varnostne in nadzorne sisteme v cestnem prometu. Ali nam predstavite video nadzorne sisteme v avtocestnih predorih?
Avtocestni predori v Sloveniji so opremljeni po najnovejših evropskih smernicah in skladni tako z EU Direktivo o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (2004/54/ES), kot tudi s slovensko Uredbo o tehničnih normativih in pogojih za cestne predore (Uradni list RS, št. 54/09). Glede na EU Direktivo cestne predore delimo na krajše in daljše od 500 metrov. V nadaljevanju bo govora predvsem o predorih daljših od 500 m. V grobem je mogoče predorsko elektro-strojno opremo razdeliti na:
- video nadzor z video detekcijo,
- protipožarna oprema,
- prometna signalizacija,
- prisilno prezračevanje,
- hidrantno omrežje,
- pomožni sistemi.
Vsem najbolj znan je video sistem, s katerim so opremljeni vsi slovenski predori, daljši od 500 m. Video nadzorne sisteme v predorih predstavljajo stabilne in vrtljive kamere, ki zagotavljajo 100 % pokritost tako notranjosti, kot površine pred in za predorskimi portali. Zaradi zagotavljanja 100 % pokritosti je v predore vgrajeno veliko število kamer – samo v predoru Šentvid je vgrajenih 54 kamer. Ker je pozorno spremljanje velikega števila video podatkov praktično nemogoče, je osnovnem video nadzoru v predorih dograjena tako imenovana video detekcija oziroma sistem za zaznavanje nepravilnosti v prometu. Ta sistem ves čas programsko išče odstopanja od »normalnega« prometa. V primerih, ko ta odstopanja zazna, avtomatsko vključi določeno signalizacijo in z alarmom opozori dežurnega operaterja v pristojnem nadzornem centru.
Sistem zaznava naslednja odstopanja oziroma izredne dogodke:
- počasno vozilo,
- stoječe vozilo,
- pešec v predoru,
- dim v predoru,
- predmet na vozišču,
- nasproti vozeče vozilo.
Pri vseh navedenih dogodkih, se ob zaznavi takoj sproži utripanje oranžnih svetlobnih teles, utripati pričnejo talni beli, rdeči in modri LED smerniki, hitrost se omeji na 60 km/h, v primeru nasproti vozečega vozila, pa še rdeče luči na semaforjih in napisi STOP. Vsakokrat, ko vozniki opazijo utripanje signalizacije v predorih, morajo temu nameniti še dodatno pozornost, saj v normalnem delovanju signalizacija nikoli ne utripa. Seveda pa je verjetno vsakemu vozniku jasno, da mora v primeru rdeče luči na semaforju ustaviti. Še vedno se občasno žal dogaja, da nekateri vozniki, kljub rdečem semaforju in napisom STOP zapeljejo v predor, ter s tem ogrožajo sebe in ostale udeležence. Vendar se to počasi le izboljšuje, saj je takšnih voznikov vedno manj. Video nadzorni sistemi ne morejo preprečiti izrednih dogodkov v predorih, lahko pa omilijo posledice le teh. V veliko pomoč so pri pravočasnem in pravilnem obveščanju udeležencev in vseh sodelujočih intervencijskih služb. Z njihovo pomočjo je mogoče preprečiti nalete na počasna in stoječa vozila, predmete, pešce in podobno. Seveda pod pogojem, da vozniki upoštevajo prometno signalizacijo.
Foto: osebni arhiv
Infrastruktura prometa se vztrajno spreminja, promet postaja gostejši, avtomobili čedalje hitrejši. Kako je v RS s posodabljanjem sistemov na cestah, ki vodijo skozi predore in pokrite vkope (avtoceste)? Gremo v smeri omenjenih spreminjajočih se trendov?
Ravno dejstvo, da vedno hitrejše avtomobile zavira vedno gostejši promet je iz varnostnega vidika zelo pozitivno. Gost promet z zastoji je za vsakega voznika mora, z vidika prometne varnosti, pa so takšni dogodki pozitivni. Ob zelo gostem prometu z zastoji namreč praktično ni hujših nesreč, saj so hitrosti zelo majhne, sodobni avtomobili pa, pri nižjih hitrostih, zelo varni. Seveda se tudi trend posodabljanja in vgrajevanja vedno novejših in sodobnejših inteligentnih transportnih sistemov strmo vzpenja. Žal temu trendu ne sledijo avtošole in področja, ki se ukvarjajo z prometno varnostjo. Se pa trend v Evropi in posledično tudi v Sloveniji, vztrajno nagiba v smer komunikacije vozil med sabo in komunikacije vozil z infrastrukturo. Poenostavljeno se torej razvijajo sistemi, ki bodo preprečili trke vozil v druga vozila in preprečevali trke v predmete, samodejno zavirali ob primerih poledic na vozišču, ter še vse ostalo, kar si je mogoče zamisliti. S časoma bo postajala prometna signalizacija nepomembna in nepotrebna, vgrajenih bo vedno več senzorjev, tipal in podobnih naprav, ki bodo omogočale varno vožnjo in s tem v največji meri pripomogle k prometni varnosti. Šele takrat se bo mogoče približati viziji 0 mrtvih in 0 huje poškodovanih v cestnem prometu. Do takrat so takšne vizije žal le mrtve črke na papirju.
Foto: osebni arhiv
Katere so najbolj pogoste nesreče, ki so se zgodile v slovenskih predorih in razlogi zanje?
V slovenskih predorih predstavljajo najpogostejši razlog izrednih dogodkov stoječa osebna vozila. V veliki večini gre za malomarnost voznikov in prazne rezervoarje za gorivo, v manjši meri pa za razne okvare. Pri tovornih vozilih je ta trend ravno nasproten, saj gre pri stoječih tovornih vozilih predvsem za okvare, vendar je teh primerov neprimerno manj, kot pri osebnih vozilih. Iz stoječega vozila se lahko razvije cela vrsta izrednih dogodkov, kot so naleti vozil(a), ki so drugi najpogostejši razlog prometnih nesreč v predorih in kot posledica naleta tudi požar. Požari v predorih so na srečo zelo redki, predvsem pa sistemi v predorih uspejo preprečiti hujše posledice požarov. Zadnji takšen primer je bil v predoru Jasovnik, kjer je s pomočjo pravilnega delovanja vgrajenih varnostno-nadzornih sistemov, izurjenih operaterjev in seveda poklicnih gasilcev uspelo preprečiti večje posledice požara tovornega vozila.
Foto: osebni arhiv
Kakšne so konkretne naloge nadzornih referentov v nadzornem centru iz katerega se spremlja varnost prometa na slovenskih avtocestah?
Konkretne naloge nadzornih referentov, oziroma operaterjev so predvsem spremljanje in nadziranje prometa, obveščanje in komuniciranje s sodelujočimi službami, obveščanje udeležencev v prometu, ter uporaba daljinskih sistemov. Spremljanje in nadziranje prometa se izvaja s pomočjo video nadzora. Kot podpora temu služijo tudi razni merilci hitrosti, števci prometa in podobne naprave. Obveščanje in komunikacija poteka s pomočjo telefonov, SOS sistemov, predorskih radijskih signalov, VHF zvez in ostalih komunikacijskih pripomočkov. Obveščanje udeležencev poteka preko radijskih postaj, ozvočenja v predorih in seveda spremenljive prometne signalizacije ob in nad voziščem. Poudariti je potrebno, da večina vgrajenih sistemov praktično lahko deluje popolnoma samostojno, vendar se v določenih situacijah za enkrat, še vedno odloča operater.
Foto: osebni arhiv
Koliko kamer je na slovenskih avtocestah in kdo skrbi za delovanje sistema za video nadzor prometa?
Na slovenskih AC je približno 1200 kamer, predvsem tukaj prednjačijo predori, cestninske postaje in nevarni odseki, priključki in razcepi. Določeno število teh kamer je mogoče spremljati v živo na povezavi www.promet.si. Praktično so vse kamere povezane v pet nadzornih centrov: Kozina, Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice in Hrušica. V teh centrih kamere omogočajo vizualni nadzor nad odvijanjem prometa in hitro ukrepanje v primerih izrednih dogodkov. Za pravilno delovanje skrbijo v največji meri elektro vzdrževalci DARS-a, določena vzdrževalna dela pa opravijo tudi pogodbeni vzdrževalci.
Foto: osebni arhiv
Kako v RS deluje koncept video nadzornega sistema varne vožnje skozi predore?
Med najbolj uspešna orodja za izobraževanje voznikov v RS, po naših izkušnjah sodijo video posnetki varnostnih kamer na avtocesti in še posebej v predorih. Ti posnetki predstavljajo ogledalo, v katerem marsikateri voznik vidi samega sebe. Mnogo njih se ob ogledu teh posnetkov in predvsem ogledom posledic neprimernega ravnanja, le malce zamisli nad sabo. Če se na te posnetke spomni še med vožnjo, je cilj dosežen. Dejstvo, da starejši vozniki ne poznajo pomena signalizacije v predorih, še ni tako presenetljivo, žalostno pa je, da tega ne poznajo niti mladi vozniki. Vprašajte se, ali veste čemu služijo talni modri LED smerniki na obeh straneh vozišča v predorih? Ali veste, na kaj opozarjajo zeleni LED smerniki in zakaj so pred predori modre obvestilne table z napisom RADIO in določeno radijsko frekvenco? Modri LED smerniki so namenjeni voznikom tovornih vozil, ki si lahko z njihovo pomočjo ocenijo varnostno razdaljo do drugih tovornih vozil. Zeleni LED smerniki označujejo prehode v sosednjo cev – torej izhode v sili. In še radijska frekvenca pred predori kaže, na kateri frekvenci bo radijski sprejemnik v predoru deloval – in ne le zaradi poslušanja glasbe, ampak zaradi tega, ker boste na tej frekvenci, v primeru večje nesreče (požar…) zaslišali glas operaterja, ki vam bo podajal navodila, kako ravnati in kam se varno umakniti. Ne smete pozabiti – operater ima na voljo video nadzor in vidi vse, kar se v predoru dogaja!
Foto: osebni arhiv
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
