V letu 2016 ste pričeli z obsežnejšo raziskavo, v kateri ugotavljate kvaliteto življenja in samomorilnost znotraj slovenskih zaporov. Zakaj ste se osredotočili ravno na ti dve področji raziskovanja?
Zapor je specifično okolje tako z vidika populacije, ki se v njem nahaja, kot z vidika dejavnikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja in zdravje zaprtih oseb.
V splošnem so tako zaprte osebe zelo ranljiva populacija s povečanimi potrebami zdravstvenega varstva v primerjavi s splošno populacijo. Te potrebe pa so pogosto neustrezno izpolnjene. Posebni pogoji, kot so stres, nasilne razmere v zaporih in pomanjkanje ukrepov za obvladovanje škodljivih zdravstvenih navad se tako odražajo v povečanem tveganju za razvoj ali poslabšanje duševnih in drugih bolezni. Duševno zdravje pa vpliva na kvaliteto življenja v zaporu, ki je močno prizadeta v štirih vidikih: fizično in psihološko zdravje, socialni odnosi in bivalno okolje.
Tudi prevalenca samomorov v zaporih je konsistentno višja od prevalence samomora v splošni populaciji. Kot velja za samomor na splošno, ga na ravni posameznika ne moremo preprečiti. Lahko pa na različne načine na ravni (zaporniške) populacije zmanjšamo dejavnike, ki se pogosteje pojavljajo ob samomorilnem vedenju in okrepimo varovalne dejavnike in s tem zmanjšamo količnik samomora. Dobro poznavanje lokalnih tveganj za samomor in virov pomoči je tako zelo pomembno za učinkovito preprečevanje.
V slovenskem prostoru primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na preučevanje tega področja, oz. kolikor smo seznanjeni, tovrstne vseslovenske raziskave še ni bilo. Boljše poznavanje tega področja nam bo v pomoč pri razumevanju duševnega zdravja in kvalitete življenja v zaporih. Pridobljene informacije pa nam bodo služile tudi kot podlaga za oblikovanje intervencij za preprečevanje samomorilnega vedenja in drugih tveganih vedenj ter doseganje boljšega psihofizičnega zdravja zaprtih oseb.
Zavodi za prestajanje kazni zapora veljajo za precej zaprte ustanove. Kako so sprejeli vašo pobudo?
Tudi v zavodih za prestajanje kazni se zavedajo te problematike, saj se z njo vsakodnevno soočajo. Zato so pobudo sprejeli z velikim odobravanjem, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij pa nam je tudi ponudila partnerstvo pri izvedbi raziskave. Tamkajšnji zaposleni so tako že od samega začetka aktivno vključeni v aktivnosti, ki potekajo v okviru raziskave. Prav tako pa se je kot partner raziskavi priključila tudi Enota za forenzično psihiatrijo, ki deluje v okviru Oddelka za psihiatrijo v UKC Maribor.
V vaši raziskavi sodeluje precejšnje število testatorjev. Ste jih, glede na specifiko dela, posebej pripravljali na testiranje in če da, kako?
Tako je, pri izvedbi raziskave nam aktivno pomaga okrog 20 študentov Psihologije in Biopsihologije, ki prihajajo s treh univerz: ljubljanske, mariborske in primorske. Vsi testatorji so se pred pričetkom izvajanja raziskave udeležili posebnega izobraževanja, na katerem smo jim podrobno predstavili raziskavo in potek izvedbe le te. Seznanili smo jih tudi z vsebinami s področja duševnega zdravja, kvalitete življenja in samomorilnega vedenja, dalje so se seznanili tudi z zaporniškim sistemom v Sloveniji, ureditvijo, specifikami zaporniškega okolja in s pravili za obiskovalce v zavodih za prestajanje kazni. Ker se v raziskavi dotikamo občutljivih tem, smo testatorje opolnomočili tudi za ustrezno ukrepanje v primeru stiske udeležencev v raziskavi. Testatorji imajo po vsakem testiranju tudi možnost pogovora o poteku testiranja, posebnostih in morebitnih težavah, ki so se tekom testiranj pojavile in po potrebi možnost razbremenitve.
Kakšni so dosedanji vtisi s testiranj?
Vtisi tako s strani udeležencev v raziskavi kot s strani testatorjev so zelo pozitivni. Odziv s strani zaprtih oseb je velik, udeležencem je všeč, da se to področje preučuje in da smo z raziskavo usmerjeni v možnosti izboljšanja kvalitete življenja v zaporniškem okolju. Prav tako pa so tudi študentje pokazali veliko zanimanje za sodelovanje pri izvedbi raziskave. Testatorji s tem pridobijo praktične izkušnje ter na ta način tekom študija razvijajo potrebne kompetence za boljšo usposobljenost za opravljanje poklica v prihodnosti.
Kakšne rezultate pričakujete in kje jih bo mogoče najti, ko bodo nared?
Trenutno je raziskava še v fazi zbiranja podatkov. Pričakujemo, da nam bodo rezultati dali dober vpogled v realno stanje na področju kvalitete življenja in samomorilnega vedenja v slovenskih zavodih za prestajanje kazni. Upamo, da bomo tako dobili bolj jasno sliko o tem, kateri dejavniki tveganja so najbolj prisotni in jih je potrebno zmanjševati, ter kateri varovalni dejavniki so tisti, ki jih je še potrebno krepiti. To nam bo služilo kot vodilo za oblikovanje ustreznih intervencij, ki bodo ciljno usmerjene v dvig kvalitete življenja in zmanjševanje samomorilnega vedenja v zaporih.
Rezultati raziskave bodo splošni javnosti dostopni na naši spletni strani zivziv.si, prav tako pa bomo zbrane izsledke predstavili tudi v različnih znanstvenih publikacijah.
Petra Brne E: info@varensvet.si
