Andrej Motl, Fakulteta za družbene vede, koordinator prijavne točke Spletno oko – Center za varnejši internet

0

SPLETNO OKO, Center za varnejši internet Slovenije,  Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije je letos organiziralo 6. posvet na temo e-zlorabe otrok: Delovanje storilcev in njihova obravnava. Ali nam lahko kaj več poveste o letošnjem posvetu?

Tudi letos smo na enem mestu združili znanje in izkušnje vseh, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko spolnih zlorab otrok na internetu in s tem omogočiti čim bolj učinkovito obravnavo tovrstnih zlorab. Ponovno se je odzvalo več kot 200 udeležencev iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.

Kot že naslov pove je bila letošnja tema storilci zlorab. Domači in tuji govorci so na posvetu temo pokrivali iz različnih vidikov. Posebna pozornost je bila namenjena tudi storilcem kaznivih dejanj na področju posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu. Strokovnjakinja na področju preiskovanja spolnih zločinov in članica Nacionalne enote Nizozemske policije proti spolnemu izkoriščanju otrok Madeleine van der Bruggen je predstavila analize vedenja storilcev v različnih preiskavah, povezanih s posnetki spolnih zlorab otrok na internetu. Pri tem je izpostavila širok nabor različnih motivacij za kazniva dejanja in različne vrste storilcev zlorab, kar po njenem mnenju vodi v nujnost raznovrstnost pristopov organov pregona pri njihovi obravnavi. Poudarila je pomen analize vedenja pri primerjavi stopenj tveganja za ponovno ogrožanje otrok.

Še ena gostja iz tujine, Petya Schuhmann, raziskovalka in koordinatorka projektov v okviru preventivnega projekta Kein Täter werden (»Ne postani storilec«) v Regensburgu v Nemčiji je podarila, da je največji izziv obravnava moških, ki bi potencialno lahko zagrešili zlorabe oziroma kršili zakone o posnetkih zlorab na internetu, a hkrati na primer nimajo diagnoze pedofilije. Do konca letošnjega leta nameravajo začeti nov program obravnave za tovrstne ciljne skupine.

Domači predavatelji so pojasnili stanje in izzive na tem področju v Sloveniji in med drugim spregovorili tudi o problematiki transnacionalnih storilcev zlorab ter o mladoletnih storilcih.

Ali postaja zloraba otrok preko interneta in ostalih socialnih omrežij čedalje večji problem? Kakšne so statistike za Slovenijo?

Prijavna točka Spletno oko sprejema prijave posnetkov spolnih zlorab otrok. V letu 2015 smo prejeli 565 prijav tovrstnih posnetkov, zaradi ocenjene nezakonitosti smo jih policiji posredovali 61. Prijav je bilo nekoliko več kot leta 2014, policiji pa smo jih posredovali 11 manj. Večinoma so se domnevno nezakonite vsebine nahajale na tujih strežnikih – takšne prijave smo zato posredovali tudi prijavnim točkam v tujini. Na podlagi ene izmed prijav na slovenskih strežnikih je slovenska policija podala kazensko ovadbo.

Praviloma gre v navedenih primerih za primere zlorab, ki se dogajajo v tujini, kljub temu pa seveda nikakor ne moremo izključiti nevarnosti, da se na njih znajdejo tudi slovenski otroci. Mladi so pogosto neprevidni pri deljenju oziroma objavljanju golih oziroma delno golih fotografij na spletu. Te fotografije se hitro lahko znajdejo tudi v zbirki kakšnega izmed upravljavcev portalov s posnetki zlorab.

Kateri konkretni primeri pri nas so najbolj pereči in kaj storiti, da bi jih bilo v bodoče čim manj?

Prva nevarnost, ki preži posebej na najstnike, je povezana s sekstingom oziroma pošiljanjem golih fotografij prek mobilnih telefonov. Glavna nevarnost je v tem, da te gole fotografije včasih ne ostanejo pri naslovniku. Fotografije, ki so bile namenjene le fantu/punci, se po prekinitvi zveze zaradi užaljenosti prizadetega hitro znajdejo pri prijatelju, pri sošolcih. Lahko se razširijo tudi na druge načine, denimo pri izgubi ali kraji mobilnih telefonov. Za najstnike je edina prava zaščita pred to nevarnostjo to, da golih fotografij sploh ustvarjajo, posebej pa to, da jih ne pošiljajo prav nikomur.

Najstniki predstavljajo ranljivo skupino tudi pri t.i. spolnem izsiljevanju (»sextortion«). To je področje zlorab, pri katerih storilec od žrtve z izsiljevanjem oziroma z zlorabo moči zahteva spolne usluge. Pogosto z žrtvijo v okviru video klepeta vzpostavi do neke stopnje zaupen odnos in jo nato pripravi do tega, da se sleče. To posname in kmalu po tem žrtev sili v različna ponižujoča dejanja in grozi, da bo v nasprotnem primeru te posnetke razširil v javnosti. Zato moramo biti vselej izjemno previdni, če nas neznanka oziroma neznanec na internetu spodbuja k temu, da odvržemo svoja oblačila.

Tretjo nevarnost, grooming, lahko definiramo kot navezovanje stika z mladoletnimi osebami z namenom spolne zlorabe. Najpogosteje se grooming pojavlja v klepetalnicah, kjer potencialni storilci poskušajo doseči svoje cilje tako, da se pretvarjajo, da so vrstniki svojih žrtev. Tam začnejo pogovor s svojo potencialno žrtvijo in tako poskušajo izvedeti njen naslov, interese, hobije in izkušnje v spolnosti. Z različnimi triki poskušajo otroke zapeljati v pogovore o spolnosti, cilj pa je spolna zloraba. Zaradi tovrstnih in tudi drugih vrst zlorab velja: neznancem na internetu nikoli ne zaupajmo osebnih podatkov, o tem poučimo tudi otroke.

Kako poteka sodelovanje pristojnih služb in organov s tujino pri obravnavi e-zlorab otrok glede na to, da na tem področju praktično ni meja?

Prijavna točka Spletno oko je članica združenja INHOPE, mednarodne mreže 51 prijavnih točk v 45 državah, ki si prizadeva za svet brez posnetkov spolnih zlorab otrok. Ena glavnih nalog združenja je spodbujanje čim lažje izmenjave prijav med posameznimi prijavnimi točkami. Ta izmenjava v INHOPE trenutno poteka prek platforme ICCAM. Proces lahko ponazorim na konkretnem primeru. Prejeto prijavo z domnevno nezakonito vsebino, ki se nahaja na strežniku v ZDA, Spletno oko posreduje policiji, hkrati pa prek sistema ICCAM tudi tamkajšnji prijavni točki NCMEC v ZDA. NCMEC o prijavi (če oceni, da je nezakonita po ameriški zakonodaji) obvesti ameriške organe pregona ter ponudnika gostovanja, ki sporno vsebino v najkrajšem možnem času odstrani s spleta oziroma prepreči dostop do nje. Na enak način postopek poteka tudi v obratni smeri. Hkrati slovenska policija prijave z ocenjeno nezakonito vsebino posreduje tudi Interpolu.

Kje so največje ovire pri odstranjevanju posnetkov spolnih zlorab otrok iz interneta?

Ena izmed pomembnih ovir je hitrost, s katero se lahko te vsebine premikajo po spletu. To smo lahko v lanskem letu neposredno opazili tudi na naši prijavni točki. V času pregleda na Spletnem očesu so se namreč domnevno nezakonite vsebine pri devetih izmed prijav nahajale na slovenskih strežnikih, v času pregleda na Policiji pa že na strežnikih v tujini. Posledično se v združenju INHOPE v zadnjih letih veliko pozornosti namenja tudi kategorizaciji in indeksiranju posnetkov. V okviru tega se posnetku določi nekakšen DNK, kar dolgoročno preprečuje, da bi se posamezne vsebine pregledovalo večkrat. V navezi z že omenjenim sistemom ICCAM indeksiranje hkrati predstavlja orodje, ki lahko pomaga pri identifikaciji žrtev zlorab. Drug izziv je t.i. darknet, anonimizirano omrežje, kjer ne delujejo običajni postopki odstranjevanja vsebin.

Andrej Kovačič                                                            E: andrej.kovacic@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.