Nam lahko zaupate, kaj vse obsega delo pravosodnega policista v vašem zavodu?
Delo pravosodnega policista obsega vse aktivnosti v luči zagotavljanja varnosti in reda v zavodu, izpolnjevanja hišnega in dnevnega reda, sodelovanje s strokovnimi službami, ipd. V bivalnih oddelkih morajo vseskozi spremljati dogajanje med zaprtimi, skrbeti za nadzor med prehajanji med posameznimi točkami v zavodu, spremljati številčno stanje, reagirati na varnostne izzive, opravljati preglede, ipd. Posebno doslednost zahtevajo spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda (na sodišča, zdravstvene ustanove…). V primerih, ko je potrebno zaprto osebo hospitalizirati, pravosodni policisti tudi tam zagotavljajo 24 urno prisotnost, če tako narekuje varnostna ocena. Na področju dela z zaprtimi osebami so dandanes zahteve do pravosodnih policistov višje, kot so bile včasih, ko so bile metode dela drugačne, kot tudi način komunikacije. To se je z leti spremenilo. V zaporih izvršujemo zaporne kazni in nič nam ne daje pravice, da bi poleg tega zaprte osebe še dodatno kaznovali oziroma jim kratili pravice in jemali dostojanstvo. Pravosodni policisti se danes učijo na strpen način reševati konfliktne situacije, prepoznavati osebnostne motnje, z asertivnim pristopom umirjati situacije, s profesionalnim pristopom in s korektnim načinom komunikacije pa vzdrževati varne pogoje za delo in (so)bivanje. Zaradi nujnosti poznavanja osebnostnih značilnosti zaprtih oseb, so pravosodni policisti razporejeni v bivalne oddelke za daljša obdobja, saj morajo biti pristopi do različnih osebnosti včasih prilagojeni, kar pa zahteva poznavanje osebnostnih značilnosti zaprtih oseb. Gre torej za dinamično delo, ki zagotavlja varnost zaprtim osebam, zaposlenim varne delovne pogoje, sistemu kot celoti pa stabilnost.
Pravosodni policisti ste tisti, ki se z obsojenci srečujete dnevno. Bi lahko rekli, da ste zato ravno vi tisti, ki jih najbolje poznate?
Res je, da so ravno pravosodni policisti prisotni 24 ur na dan in da so prisotni tudi ob trenutkih, ko so stiske zaprtih oseb največje. Ob daljših praznikih, ko ostali v krogu družine praznujemo, je del populacije v zaporu in se vsak na svoj način sooča s tem. Stiske so včasih velike. Včasih zadostuje kratek pogovor, včasih je potrebna interventna vožnja v psihiatrično ustanovo. V takih trenutkih so ravno pravosodni policisti tisti, ki so prvi poslušalci ali organizatorji pomoči. Celodnevna prisotnost med zaprtimi osebami sigurno daje zelo podroben vpogled v njihovo funkcioniranje, saj je na razgovoru pri strokovnem osebju relativno lahko »igrati«, medtem ko na dolgi rok to ne gre. Zato je nujno sodelovanje med pravosodnimi policisti in strokovnimi delavci, saj eni drugim lahko podajamo izjemno koristne informacije o dogajanju in o zaprtih osebah.
Se zgodi, da vam zaradi zgoraj omenjenega razloga bolj zaupajo kot ostalim in se k vam lažje obrnejo po pomoč?
Dostikrat vlada ta občutek. Tudi zunanje nadzorne inštitucije zaznavajo relativno visoko stopnjo zaupanja v pravosodne policiste. Vsak človek ceni, če se lahko na nekoga obrne kadarkoli. To se redko pozabi. Je pa potrebno poudariti še eno zadevo, ki vpliva na (ne)zaupanje. Kljub trudu strokovnih služb, so njihovi predstavniki v očeh zaprtih oseb dostikrat »dežurni krivci« za njihove težave, saj so v nehvaležni vlogi tistega, ki za zaprto osebo v primeru kršitve pripravi dokumentacijo in jo seznani z ukrepom, omejitvijo ali s sankcijami. Gre za subjektivno oceno posameznika oziroma sposobnost uvida v lastno problematiko in soočanja s posledicami lastnih ravnanj. Tudi na tem področju je zelo pomembno sodelovanje med strokovnimi službami in varnostjo, saj mora biti zaprtim osebam jasno, da delamo z roko v roki in ne ena služba mimo druge.
Ali pravosodne policiste, ki so zaposleni pri vas zaradi specifike dela dodatno izobražujete in če da, čemu dajete poudarek?
V našem zavodu prestajajo kazni osebe, ki so obsojene na najdaljše zaporne kazni (od enega leta in pol dalje). To pomeni, da z nekaterimi zaprtimi osebami sobivamo tudi dve desetletji in več. Nekateri se večkrat vrnejo v zapor, zato je izjemno pomembna komunikacija, profesionalen pristop, sposobnost mirnega reševanja konfliktov. Veliko pozornosti namenjamo prepoznavanju samomorilne ogroženosti med zaprtimi osebami. V zadnjem obdobju v usposabljanje čedalje več vključujemo psihologa, ki pravosodne policiste izobražuje na področju prepoznavanja osebnostnih motenj, vodenja individualnih razgovorov, ipd. Seveda ne smemo pozabiti praktičnega usposabljanja s področja samoobrambe, izvajanja praktičnih postopkov in poznavanja zakonodaje. Smo verjetno ena redkih služb v javnem sektorju, ki imamo uzakonjen obvezen preizkus znanja, s prej omenjenih področij, na vsakih 5 let.
Kateri so največji izzivi s katerimi se srečujete tekom vašega dela?
V zapore prihaja generacija, ki želi biti komunikacijsko povezana – t.i. facebook generacija. Njihova močna želja po komuniciranju jih napeljuje na nedovoljeno vnašanje in uporabo modemov za internet, kar je prepovedano. Veliko energije posvečamo temu področju. Drugo področje so sintetične droge, ki so se pričele pojavljati v zadnjem obdobju. Njihovo delovanje je manj predvidljivo, saj obstajajo različne mešanice, ki vsebujejo različne komponente. V začetku se je to izražalo v nekontroliranih reakcijah uživalcev, ki tudi sami niso točno vedeli, kaj lahko pričakujejo glede delovanja tovrstnih drog. Zabeležili smo kar nekaj izrednih dogodkov, ko so bile potrebne intervencije varnostnega in zdravstvenega osebja. Struktura zaprtih oseb se z leti spreminja, saj je bila včasih pretežno prisotna želja po uživanju alkohola, nato se je v zaporih razširil heroin, sedaj se očitno prehaja na sintetične droge.
Poleg teh izzivov pa je seveda potrebno poudariti kadrovsko stisko med pravosodnimi policisti. Večletna preobremenjenost negativno vpliva na zdravje in počutje ljudi, še posebej pa se to kaže v obdobjih letnih dopustov, ko je odsotnosti več in stežka opravimo vse nujne naloge. Upam, da nam uspe izboljšati kadrovsko sliko in s tem tudi preprečevati prekomerno poklicno izgorevanje.
Petra Brne E: info@varensvet.si
