Ali ministrstvo oz. država na področju zagotavljanja varnosti v šolah pripravlja kakšne konkretne aktivnosti?
Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport področje varnosti oz. preprečevanja nasilja v šolah seveda štejemo kot enega izmed ključnih dejavnikov za ugodno šolsko klimo, ki omogoča, da se učenci razvijejo v samostojne ter samozavestne individume, zato temu področju namenjamo posebno pozornost.
Zakonodaja že sedaj tako za osnovnošolsko kot srednješolsko raven predvideva različne proaktivne ter preventivne dejavnosti, ki so vključene v vsakodnevno vzgojno delovanje šole in s katerimi se zagotavlja varno in spodbudno učno okolje. V 60 d. členu Zakona o osnovni šoli je namreč določeno, da z vzgojnim načrtom šola določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člena tega zakona, ob upoštevanju potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega okolja. Vzgojni načrt vsebuje vzgojne dejavnosti in oblike vzajemnega sodelovanja šole s starši ter njihovo vključevanje v uresničevanje vzgojnega načrta, pri čemer gre za različne proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje ter usmerjanje, s katerimi šola razvija varno in spodbudno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena ZOŠ. Za srednje šole pa velja Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, kjer so med drugim navedene tako pravice, dolžnosti, prepovedi in aktivnosti dijaka, dolžnosti šole in preventivno delovanje šole. Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o (9. člen pravilnika): varstvu okolja, zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa, varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, različnih vrstah nasilja, tveganem spolnem vedenju.
Poleg navedenega je ministrstvo pripravilo spremembe in dopolnitve Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerem smo predlagali vključitev novega 2 a. člena, kjer se v skladu z 17. členom Evropske socialne listine Sveta Evrope zagotavlja (varno) učno okolje. Zakon je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Predlog novega člena pa se glasi:
»2. a člen (učno okolje)
V vrtcih, šolah in drugih zavodih za vzgojo in izobraževanje je v skladu s cilji iz prejšnjega člena potrebno zagotoviti varno in spodbudno učno okolje, kjer je prepovedana vsakršna oblika nasilja in neenakopravne obravnave, ki bi temeljila na spolu, spolni usmerjenosti, socialnem in kulturnem poreklu, veroizpovedi, rasni, etnični in narodni pripadnosti ter posebnosti v telesnem in duševnem razvoju.«.
Gre torej za normo, ki bi prepovedala vsakršno nasilje v šolah.
Delovna skupina na javnem zavodu Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) je v letu 2015 pripravila Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so namenjena zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe, in sicer kot pomoč pri boljšem razumevanju pojava nasilja med vrstniki ter ustreznemu in učinkovitemu odzivanju oziroma ukrepanju ob zaznavi medvrstniškega nasilja. Dokument je bil v januarju 2016 objavljen na spletni strani ZRSŠ http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/navodila-medvrstnisko-nasilje-viz-2016/
Dokument je sestavljen iz dveh delov:
- navodil za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih ter
- priročnika – podpore navodilom, ki bolj poglobljeno, z dodatno razlago in konkretnimi primeri pojasnjuje ključne vidike obravnave nasilja med vrstniki v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
V dokumentu je opredeljeno izrazoslovje in ključni pojmi, ki se uporabljajo na tem področju, naštete in opisane so najbolj pogoste in aktualne oblike nasilja med vrstniki, predstavljeni so znaki, po katerih lahko prepoznamo pojav medvrstniškega nasilja ter opisana načela obravnave medvrstniškega nasilja ter ravnanje ob zaznavi. Zapisana pa so tudi navodila, ki zaposlene v vzgojno-izobraževalnih zavodih usmerjajo pri takojšnjem ukrepanju ob zaznavi nasilja, in opredeljujejo, koga v takih primerih obveščamo, katere informacije zapišemo v zapis zaznave nasilja, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje, kdo oblikuje tim, kakšne so vloge posameznih strokovnih delavcev v timu, kdo in na kakšen način dela z žrtvijo, povzročiteljem, opazovalci in starši ter v katerih primerih je potrebno sodelovanje z zunanjimi institucijami.
Navodila skupaj s priročnikom podajajo smernice, usklajene z nacionalnimi zakonskimi podlagami in podzakonskimi akti vzgoje in izobraževanja na vrtčevski, osnovnošolski ter srednješolski stopnji. Ne gre torej za nov obvezujoč pravni akt, ki bi vzgojno-izobraževalne zavode še dodatno obremenil z novimi nalogami in s tem morebiti hromil njihovo osnovno delo. Navodila izhajajo iz dejstva, da se vsak VIZ sooča z različnimi oblikami nasilja, da se je na nasilje dolžan odzvati, da pa zaposlenim manjkajo strokovne usmeritve na zelo konkretni ravni, kako se uspešno spopadati z njim. Zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih tako navodila ponujajo možnost njihove smiselne uporabe, prilagojenih tako stopnji in vrsti vzgojno-izobraževalne institucije kot tudi drugim dejavnikom kot so npr. vzroki in motivi za nasilje, dinamika nasilja, posledice, starost vpletenih in stopnja ogroženosti žrtve.
»Medvrstniško nasilje« je v omenjenem dokumentu opredeljeno kot vsaka oblika fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja, pri kateri se otrok, nad katerim vrstnik oz. vrstniki izvajajo nasilje, počuti ogroženo.
Poleg navedenega pa se v okviru JR »Pobude za javno zdravje«, ki se sicer financira v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009-2014, izvaja projekt »Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v VIZ – vzorčni model in smernice« (akronim: NasVIZ), v okviru katerega se načrtuje oblikovanje modela za obravnavanje medvrstniškega nasilja. Omenjeni projekt se je pričel izvajati 12. 2. 2015 in bo trajal do 31. 8. 2016. Nosilka programa je Služba Vlade RS za razvoj in kohezijsko politiko, vendar pa ministrstvo aktivno spremlja razvoj ter izvajanje projekta.
Na ZRSŠ pa ravno v tem času zaokrožujejo zbiranje prispevkov na temo preprečevanja nasilja in spodbujanja kulture nenasilja oz. dobre skupnosti za dvojno tematsko številko revije Vzgoje in izobraževanja. Gre za revijo, ki jo izdaja ZRSŠ šestkrat na leto in obravnava aktualne teme s področja vzgoje in izobraževanja, namenjena pa je ravnateljem, svetovalnim delavcem in učiteljem ter drugim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju.
V posameznem šolskem letu pa ministrstvo v okviru Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja ponudi strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju različne programe usposabljanj, ki vključujejo vsebine, s katerimi se krepijo njihove kompetence, ki jim pomagajo pri odvračanju oz. preprečevanju nasilja v vzgojno izobraževalnih zavodih, v primeru nastalega nasilja, pa jim te kompetence pomagajo pri prepoznavi, obravnavi ter ukrepanju.
Slovenija še vedno spada med zelo varne države tudi na področju varnosti v šolah in med mladimi. Pa vendarle se stanje spreminja, kar kažejo nekateri znani primeri. Ali obstajajo kakšni predlogi in pobude s strani šol za potrebne spremembe na tem področju?
Posamezne šole nas obveščajo o konkretnih situacijah, ki jih poskušamo sproti reševati, iz česar torej izhaja, da se predlogi oz. pobude za potrebne spremembe nanašajo predvsem na posamezne konkretne situacije, ne pa na področje kot celoto.
Vrstniško nasilje in nasilje nad učenci in dijaki v slovenskih šolah je problem, ki kontinuirano sproža vprašanja o zadostnosti organiziranosti tako na državni ravni kot na ravni posameznih šol. Splošna šolska klima ne kaže premikov v področje nereda in tolerance do vsakršnega nasilja v šolah, kar želijo prikazati posamezni, bolj ali manj osamljeni, primeri, ki pa vendarle tako pri starših, učiteljih kot javnosti vzbujajo mnenje, da bi bilo nujno in koristno postoriti še marsikaj.
Ali obstaja kakšna delovna skupina strokovnjakov z različnih področij, ki bi se celovito ukvarjala s področjem varnosti v šolah, in ki bi obravnavala tudi varnostne dogodke v šolskem prostoru na nacionalni ravni ter sprejemala ustrezne strategije?
Na področju preprečevanja nasilja v vzgojno izobraževalnih zavodih se šele razvija bolj sistematična politika. Pri tem nam pomaga predvsem ZRSŠ s svojimi strokovnjaki na tem področju. Načrtujemo pripravo dolgoročne strategije sistematičnega dela za šole na področju nasilja, ki bo vključeval tako preprečevanje kot tudi prepoznavo in obravnavo ko do nasilja že pride. Program naj bi šolo in šolski tim skozi celoten proces peljal po korakih, s ciljem, da šola sama oblikuje svoje rešitve v okviru zastavljenega modela.
Ne glede na navedeno, ministrstvo že ves čas aktivno spodbuja razvijanje nenasilne komunikacije ter čustveno opismenjuje šole.
Leta 2004 je šolski minister imenoval Komisijo za analizo problematike nasilja v slovenskem šolstvu, ki je pripravila Smernice za analizo, preprečevanje in obravnavo/obvladovanje nasilja v šolskem prostoru. Na njihovi podlagi je ministrstvo v naslednjih letih financiralo projekte v šolah za povečevanje socialnih kompetenc (Skriti zaklad, zdrave šole, UNESCO), seminarje za učitelje, ZRSŠ pa je pripravil posebno internetno stran. Sofinancirali pa smo tudi projekte društev (npr. Zveze prijateljev mladine).
V obdobju od leta 2008 do 2012 je ministrstvo na področju preprečevanja nasilja sofinanciralo 5 velikih projektov (ISA institut »In sem«, OŠ Cirkovce »Nasilje je out, mi smo in«, Pedagoška fakulteta »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju socialnih in državnih kompetenc v letih 2008-2011«, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani »Sistemsko soočanje z nasiljem v družini – usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju« ter »Upoštevanje čustvenih vidikov pri prepoznavanju, obravnavanju in preprečevanju nasilnega ravnanja v šoli«). Gre pa za nastale modele ter gradiva, ki so še vedno uporabni pri delu vzgojno izobraževalnih zavodov.
Leta 2015 je bila opravljena analiza zgoraj navedenih smernic, katere rezultat so že omenjena Navodila s priročnikom za obravnavo medvrstniškega nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki so namenjena zaposlenim v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Navodila s priročnikom so zelo uporaben instrument pri obravnavi medvrstniškega nasilja, ki pa ga je potrebno še nadgraditi s širšimi strategijami, ki bodo preprečevanje nasilja razumele v smislu izgrajevanja nenasilne kulture šolske skupnosti.
Šole se čedalje bolj soočajo s povečanjem števila učencev s posebnimi potrebami na eni strani, na drugi pa s pomanjkanjem finančnih sredstev za zaposlovanje dodatnega strokovnega kadra, s katerimi bi lažje obvladovali in pomagali tovrstnim učencem. Kaj svetujete šolam, da bi se lažje soočili s tem problemom oz. kako jim lahko država pomaga?
Omenjeni problem smo na ministrstvu zaznali, zato v ta namen v sodelovanju s Sektorjem za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami načrtujemo v finančni perspektivi 2014-2020 izvesti javni razpis, ki bo omogočil vzpostavitev mreže strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Učitelji rednih izobraževalnih programov se namreč vse bolj srečujejo s primeri učencev, ki imajo kombinacijo motenj, predvsem prikritih motenj (ali njihova kombinacija) in s takšnimi otroki ne znajo ustrezno ravnati. Nujno potrebujejo mrežo deležnikov, na katere se lahko obrnejo. Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami bo s takšnim pristopom zagotovljen optimalen razvoj, razvijanje kompetenc in v skladu z zmožnostmi priprava na samostojno življenje. Predvideva se vzpostavitev enotnih točk, kjer bi tako starši kot strokovni delavci vzgojno izobraževalnih zavodov lahko pridobili informacije s strani strokovno usposobljenih oseb (specialni pedagogi in podobno).
Ali država vključuje in na kakšen način v svoje aktivnosti na področju varnosti v vzgojno-izobraževalnih ustanovah tudi nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju?
Kot je že bilo omenjeno, vzgojno izobraževalni zavodi izvajajo različne prosocialne aktivnosti oz. aktivnosti za višanje socialnih kompetenc v vzgoji in izobraževanju tako v okviru ožjega kurikula (predmeti) kot tudi širšega kurikula (različna predavanja zunanjih strokovnjakov in podobno). V skladu z veljavnimi cilji vzgoje in izobraževanja so preventivne vsebine del kurikula za vrtce in šolskega kurikula, kakor tudi šolskih in obšolskih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebin v gimnaziji ipd. V tem okviru je ključno predvsem delovanje nevladnih organizacij, ki na vzgojno izobraževalnih zavodih izvajajo predavanja, seminarje,… ter pripravljajo izobraževalna informativna gradiva.
Poleg navedenega je ministrstvo sofinanciralo projekte s področja nasilja v vzgojno izobraževalnih zavodih, v okviru katerih so kot partnerji nastopale tudi nevladne organizacije.
Foto: arhiv MIZŠ
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
