Ali državni organi preverjajo verodostojnost listin od svojih zaposlenih in na kakšen način (domača/tuja spričevala/MNZ, MORS, policija, vojska itd)?
Preverjanje izobrazbe je v pristojnosti organa, v katerem javni uslužbenec ali funkcionar opravlja funkcijo in uresničuje pravice in obveznosti glede pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Preverjanje verodostojnosti dokazil glede izobrazbe za javne uslužbence v državni upravi in pravosodnih organih je urejeno z Uredbo o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS. Št. 139/06 in 104/10), ki v tretjem odstavku 23. člena določa, da lahko predstojnik oz. vodja kadrovskega poslovanja pred odločitvijo o izbiri opravi razgovor s kandidatom, ki mu ga je predlagala natečajna komisija oz. pooblaščeni javni uslužbenec, preveri verodostojnost javnih listin ter listin o opravljenih izpitih, ki so pogoj za zasedbo delovnega mesta. V primeru, da se verodostojnost listin ne da preveriti, kandidat priloži pisno izjavo o verodostojnosti le-teh.
Kaj vse spada med ponarejene listine in kakšne kazni so za to predpisane?
V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (v nadaljevanju Kazenski zakonik) je v poglavju »Kazniva dejanja zoper pravni promet«, v 251. členu opisano kaznivo dejanje ponarejanje listin in v 252. členu kaznivo dejanje Posebni primeri ponarejanja listin. Kazenski zakonik določa, da je kazniv že sam poskus ponarejanja listin.
V omenjeno področje oz. poglavje, poleg kaznivega dejanja ponarejanja listin in posebnega primera ponarejanja listin, spadajo še druga kazniva dejanja, kot so overitev lažne vsebine, nezakonito dajanje pravne pomoči, izdaja in uporaba lažnega zdravniškega spričevala in kaznivo dejanje ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži.
Kazenski zakonik v 1. odstavku 251. člena določa, da kdor ponaredi listino ali spremeni listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo se kaznuje z zaporom do dveh let.
Za omenjeno kaznivo dejanje je predvidena kazen zapora do treh let. Takšne listine zakon navaja kot javno listino, oporoko, javno ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona.
Kazenski zakonik v svojem 252. členu predvideva tudi posebne primere ponarejanja listin (doktorska disertacija, magistrska, diplomska izpitna maturitetna, seminarska naloga, ali kakšna druga pisna naloga, ki je potrebna za pridobitev izobrazbe). V prvem odstavku 252. členu je določeno, »da se za ponarejanje listin kaznuje z zaporom do dveh let, če gre pa za javno listino, oporoko, javno listino ali uradno knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi zakona, kdor spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do treh let.«
Zakon prav tako določa, da se s kaznijo zapora do treh let kaznuje, kdor proti plačilu, kot tržno blago, napravi za drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno, maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega kakšno drugo pisno nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali kdor tako nalogo uporabi kot svojo.
Kako poteka ugotavljanje v primerih suma, da je listina (spričevala, diplome ipd) bilo ponarejeno ali izdano na nezakonit način ?
V Sloveniji nimamo centralnega registra izdanih spričeval in diplom, zato so tisti, ki preverjajo verodostojnost, odvisni od registra tiste izobraževalne ustanove, ki je listino izdala. Posamezne fakultete in visokošolski zavodi vodijo knjigo diplomantov, v kateri so vsi diplomanti zaporedno oštevilčeni. Vsak diplomant je registriran tudi v knjižničnem sistemu COBISS, kjer je mogoče z vpisom imena in priimka preverjanega človeka ugotoviti, ali je bila njegova diploma objavljena. Menimo, da imajo pri preverjanju pristnosti diplom oz. spričeval zelo pomembno vlogo delodajalci. V kolikor delodajalec posumi, da gre za ponaredek, mora le-ta pristnost in verodostojnost listini preveriti pri izdajatelju listine.
Kdo mora oz. je dolžan naznaniti, da je spričevalo sumljivega izvora?
V primeru, da posameznik zazna tovrstno kaznivo dejanje, da je listina o kateri sprašujete ponarejena, takšno dejanje prijavimo na najbližjo policijsko enoto, oziroma o tem obvestimo državno tožilstvo.
Vsi državni organi in pa tudi organizacije z javnimi pooblastili so odgovorni naznaniti kršitelje policiji ali tožilstvu kar določa 145. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP).
Koliko primerov ponarejanja listin obravnavate na letni ravni?
Policija pri obravnavanju posebnih primerov ponarejanja listin (spričeval, diplom, magistrskih nalog, doktorskih disertacij), za kar je zagrožena zaporna kazen do treh let, ne ločuje med posameznimi vrstami dokumentov. Policija je denimo v letih od 2010 do 2017 obravnavala skupaj 30 kaznivih dejanj po 2. odstavku 252. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
Vir: Policija / Pregled obravnavanih kaznivih dejanj od leta 2010 do leta 2017 po poglavjih, členih in odstavkih KZ
V skladu s kazenskopravno teorijo in sodno prakso je uporaba krive listine podana, če jo storilec na kakršenkoli način spravi v promet, v katerem pride do izraza njena pravna pomembnost. Slednja pa se ocenjuje glede na sposobnost listine, da se z njo dokazuje neko pravno pomembno dejstvo. Dosežena stopnja izobrazbe, ki se dokazuje s spričevalom, je prav gotovo pravno pomembno dejstvo, saj je le-ta pogoj za zasedbo delovnega mesta.
Ta pogoj pa mora delavec izpolnjevati ne samo ob zasedbi delovnega mesta ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč tudi ves čas, ko to delovno mesto zaseda. Zato predstavlja tudi predložitev ponarejenega spričevala, ob preverjanju pogojev glede zahtevane stopnje izobrazbe uporabo krive javne listine, saj je vsakokratna uporaba ponarejene listine samostojno kaznivo dejanje.
P.D. E: info@varensvet.si
