Velikokrat se govori o pravicah državljanov v policijskih postopkih, manj o dolžnostih. Ali nam lahko poveste kaj več o tem?
Res je, danes se veliko govori o pravicah, ki jih imamo državljani oziroma osebe v policijskih postopkih, pa vendar pozabljamo na dolžnosti, ki jih pri tem imamo.
Ko govorimo o dolžnostih, lahko govorimo o moralni in normativni oziroma pravni dolžnosti. Moralna dolžnost posameznika je npr. da čustveno ne prizadene druge osebe, med tem, ko normativni okvirji določajo katera takšna ravnanja presegajo moralno dolžnost. Takrat govorimo o normativni oziroma pravni dolžnosti, ki nas zavezujejo oziroma nam preprečujejo določena škodljiva ravnanja zoper druge osebe.
Policija je dolžna izvajati svoje temeljne naloge, ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastili policije, kot so npr. varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, vzdrževanje javnega reda, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj itd. Da bi policija lahko uspešno opravljala svoje naloge imajo policisti z zakonom določena pooblastila, ki jih uporabljajo pri svojem delu. S predpisanimi pooblastili policisti praviloma posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
Zato je pomembno, da osebe poznajo svoje dolžnosti in pravice, ki jih imajo v policijskih postopkih. Posamezniki bodo lahko v primeru nezakonitega ali nestrokovnega dela policista lahko uveljavljali svoje pravice, bodisi skozi pritožbeni postopek ali z drugimi pravnimi sredstvi. Iz drugega vidika pa je to predvsem pomembno zato, da se bodo posamezniki pri zakonitem in strokovnem izvajanju policijskih nalog policista vedli na način, kot to predpisujejo normativni okvirji in kot od njih zahteva policist. V kolikor posameznik ni seznanjen s svojimi dolžnostmi v policijskem postopku lahko to privede do nepotrebnih zapletov oziroma stopnjevanja uporabe policijskih pooblastil v policijskem postopku. Posledično to pomeni, da policisti s tem še bolj posežejo v posameznikove človekove pravice in temeljne svoboščine.
Ali se mora policist, ki vodi postopek z državljanom predstaviti?
Policisti opravljajo policijske naloge v uniformi ali v civilni obleki. Kadar policist opravlja naloge v civilni obleki, se mora pred policijskim postopkom izkazati s službeno izkaznico. Če okoliščine tega ne dopuščajo, se mora ustno predstaviti kot policist. Takoj, ko je možno, se mora izkazati s službeno izkaznico. Kadar policist opravlja policijske naloge v uniformi, mora osebi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila, na njeno zahtevo, na kraju praviloma povedati svoje ime in priimek ter policijsko enoto v katero je razporejen. V kolikor policist oceni, da bi predstavitev z imenom in priimkom lahko povzročila njegovo ogroženost, se izjemoma lahko predstavi le z identifikacijsko številko.
Ali lahko zahtevamo od policista, da nam izreče opozorilo namesto globe?
Ocena zakonskih pogojev za izrek opozorila je v presoji policista in ne storilca prekrška, zato storilec prekrška ne more zahtevati od policista, da mu namesto globe izreče opozorilo. Lahko pa policist na podlagi Zakona o prekrških izreče storilcu prekrška opozorilo, če je prekršek neznatnega pomena (predpisana samo denarna kazen, prekršek je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in če pri storitvi prekrška ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica) in če policist oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Ali je lahko policist, ki ima postopek z državljanom zamaskiran?
Policisti med opravljanjem policijskih nalog lahko uporabljajo maskirno pokrivalo le izjemoma, in sicer le takrat, ko je to potrebno zaradi policistove varnosti. O tem odloča generalni direktor policije, direktor policijske uprave ali oseba, ki jo za to pooblasti generalni direktor policije ali direktor policijske uprave. V primeru, da policist uporablja maskirno pokrivalo, se mu ni potrebno predstaviti.
Kdaj lahko policist ugotavlja identiteto osebe?
Zakon o nalogah in pooblastilih policije določa, da policisti smejo ugotavljati identiteto osebe, ki:
- jo je treba privesti ali pridržati;
- vstopa v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahaja;
- je na območju, v kraju ali objektu, v katerem se izvajajo ukrepi za iskanje ali izsleditev storilca kaznivega dejanja ali prekrška ali predmetov in sledi, ki so pomembni za kazenski postopek ali postopek o prekršku;
- z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali ob določenem času vzbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek;
- je po opisu podobna iskani osebi;
- z obnašanjem, ravnanjem ali zadrževanjem na določenem kraju ali v določenem času vzbuja sum, da je otrok ali mladoletnik na begu od doma ali iz vzgojnega zavoda, socialnovarstvenega zavoda, prevzgojnega doma ali zdravstvene ustanove ali se je izgubil;
- je očitno nebogljena in je ugotavljanje identitete nujno za zagotovitev pomoči;
- bi lahko dala koristne podatke za opravljanje policijskih nalog.
Policisti lahko ugotavljajo identiteto in posredujejo njene podatke tudi na upravičeno zahtevo drugih uradnih oseb in nosilcev javnih pooblastil, če je to nujno za njihovo izvajanje pooblastil ali za zagotavljanje njihove varnosti. Policist lahko ugotavljajo identiteto osebe tudi na upravičeno zahtevo druge osebe, ki izkazuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo, telesno poškodbo, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in v drugih primerih. Takšne podatke lahko posredujejo upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred sodnimi ali državnimi organi.
Kam se lahko državljani pritožijo, če menijo, da so jim bile v policijskem postopku kršene temeljen pravice in svoboščine?
Zoper policista, ki je državljanu v policijskem postopku kršil človekove pravice in temeljne svoboščine, se lahko uvede pritožbeni postopek.
Oseba lahko v pritožbenem postopku uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki bi lahko pomeni kršitev človekovih pravic. Oseba lahko pritožbo vloži v 45 dneh od dneva, ko naj bi policisti z dejanjem ali opustitvijo dejanja pri opravljanju policijskih nalog osebi kršil človekove pravice in temeljne svoboščine.
Pritožba se vloži na Ministrstvu za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge, Sektor za pritožbe zoper policijo, Štefanova 2, 1501 Ljubljana, v pisni obliki, ustno na zapisnik ali v elektronski obliki. Za pritožbo v elektronski obliki, ki ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, se šteje, da jo je vložila in podpisala oseba, ki je na vlogi navedena kot podpisnik. Pritožba se lahko vloži tudi na policiji. Če je pritožba vložena na policijo, ta o tem takoj obvesti ministrstvo in mu posreduje pritožbo.
V pritožbenem postopku se preverjajo okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporaba policijskih pooblastil, pri tem se ne ugotavlja ali je oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje.
Pritožbeni postopek lahko razdelimo na dva dela: pomiritveni postopek in senat. Pomiritveni postopek se pritožba obravnava v policijski enoti, v kateri naj bi bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. V kolikor je pomiritev uspešno zaključena oziroma se pritožnik strinja z ugotovitvami, je pritožbeni postopek končan.
Pred senatom se obravnava pritožba, če pomiritveni postopek ni bil uspešno končan in v nekaterih drugih primerih (hude ali posebno hude telesne poškodbe pritožnika, izguba življenja, uporabljeno strelno orožje itd.) ki jih določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Senat imenuje minister, sestavljajo ga pooblaščenec ministra kot vodja senata in dva predstavnika javnosti kot člana senata. Senat je pristojen za ocenjevanje utemeljenosti pritožbe zoper delo policista. Na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin senat z glasovanjem odloči o utemeljenosti pritožbe. Odločitev senata je dokončna.
P. D. E: info@varensvet.si
