Obveščevalne in varnostne dejavnosti

0

Svet, v katerem živimo, se nenehno spreminja. Po padcu železne zavese, ki je delila Evropo na dva dela, je sistem demokratične ureditve zavladal nad nekdanjimi totalitarnimi ureditvami v državah vzhodne Evrope. V tem obdobju se prične vzpon informacijske tehnologije in globalizacije. Internet, mobilna telefonija in razvoj računalniške opreme so prinesli mnogo pozitivnega v življenja ljudi. Tu pa nastopi tudi negativna plat – novodobne grožnje. Informacijska tehnologija je teroristom močno olajšala medsebojno komuniciranje ter širjenje idej, propagande in navodil za izdelavo najrazličnejših naprav za širjenje strahu. Vse to pa je seveda pomenilo, da so se obveščevalne in varnostne dejavnosti pristojnih služb morale prilagoditi tej izredno kompleksni situaciji.

V prispevku se bomo ukvarjali z obveščevalnimi, protiobveščevalnimi in varnostnimi dejavnostmi kot ločenimi panogami. Definicij obveščevalne dejavnosti je v javno dostopni literaturi skoraj toliko kot avtorjev. Zelo poenostavljeno lahko povemo, da je glavni namen tovrstne dejavnosti priskrbeti pravočasne in natančne informacije tistim, ki v neki zadevi odločajo oziroma jih potrebujejo za kvalitetno opravljanje svojih funkcij.

Glavna značilnost obveščevalne dejavnosti je pridobivanje podatkov, ki se lahko vrši na več načinov:

  • HUMINT (Human Intelligence), pridobivanje podatkov s pomočjo človeških virov;
  • IMINT (Image Intelligence), slikovno pridobivanje podatkov;
  • OSINT (Open Source Intelligence), pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov;
  • MASINT (Measurement and Signature Intelligence), pridobivanje podatkov z merjenjem in odtisi;
  • GEOINT (Geospatial Intelligence), pridobivanje posnetkov povezanih s fizičnimi in geografskimi aktivnostmi na Zemlji;
  • SIGINT (Signals Intelligence), pridobivanje podatkov na podlagi elektromagnetnih emisij (Črnčec, 2009).
  • MEDINT (Medical Intelligence), pridobivanje podatkov, ki so povezani z zdravjem ljudi in živali (Ivanuša V: Podbregar, 2012).

Obveščevalni krog je glavni proces obveščevalne dejavnosti, ki se neprestano izvaja v pristojnih službah. Ameriški zvezni preiskovalni urad FBI obveščevalni krog razdeli na šest temeljnih korakov, ob tem pa dopušča možnost, da se je v primeru obstoja nerazkritih obveščevalnih vsebin vedno potrebno vrniti na prejšnji korak in od tam nadaljevati proces:

  • zahteve – potreba po informacijah. Postavi jih direktor za nacionalno obveščevalno dejavnost na zahtevo predsednika in svetovalcev za nacionalno in domovinsko varnost glede na varnostne grožnje;
  • načrtovanje in usmerjanje – katere informacije so potrebne za izdelavo končnega obveščevalnega izdelka;
  • zbiranje – način zbiranja podatkov z uporabo ene ali več zgoraj omenjenih metod;
  • obdelava in izkoriščanje – pretvorba večjih količin podatkov v oblike, primerne za analitično obdelavo;
  • analiza in izdelava – pretvorba surovih informacij v obveščevalne izdelke;
  • posredovanje – izročitev obveščevalnih izdelkov pristojnim osebam (FBI).

Nekateri avtorji smatrajo protiobveščevalno dejavnost kot sestavino obveščevalne ali varnostne dejavnosti, spet drugi pojem obravnavajo kot samostojno področje. Ključne elemente protiobveščevalne dejavnosti lahko razdelimo na:

  • zaznavanje in odkrivanje tujih obveščevalnih služb, organizacij ali posameznikov;
  • preprečevanje ali izkoriščanje delovanja tujih obveščevalnih služb, organizacij ali posameznikov;
  • varovanje in zaščita državljanov, organizacij, lastnih sil, državnih organov, obveščevalnih služb in države pred tujim obveščevalnim delovanjem (Podbregar, 2012).

V sklopu protiobveščevalne dejavnosti poznamo ofenzivne in defenzivne metode: Ofenzivne metode so vse metode, ki jih protiobveščevalna služba aktivno izvaja proti nasprotniku z namenom, da ga zazna, mu povzroči škodo, ga oslabi ali uniči, od njega pridobi določene podatke, opremo ali predmete, ga zavede ali pa mu plasira svoje podatke oziroma osebe (dvojni agent, krt) za posredovanje podatkov ali za vplivanje na odločitve ipd. Temeljijo na treh glavnih aktivnostih: zaznavanje, zavajanje in nevtralizacija. Defenzivne metode pa so tiste metode, ki jih protiobveščevalna služba aktivno in pasivno izvaja proti nasprotniku, ki aktivno deluje proti nam. Takšne metode delujejo kot preventiva, past ali samoobramba oziroma protinapad, z njimi pa oslabi ali odbija nasprotnikovo ofenzivno delovanje, ga zavede, preusmeri njegovo pozornost, skrije svoje osebje, sredstva, opremo, objekte in ostalo, kar lahko nasprotnik odkrije pri iskanju ipd. Večino metod se lahko uporabi samostojno za izvajanje določene aktivnosti, navadno pa je za uspešno izvedbo aktivnosti potrebno uporabiti več metod (Podbregar, 2016).

Varnostna dejavnost je dejavnost, ki pretežno temelji na ukrepanjih (tudi preventivnih) na osnovi »policijskih« pooblastil, vključno tudi s pravico do uporabe posebnih operativnih metod in sredstev dela. Te pa se razlikujejo od tistih metod in sredstev dela, ki jih tudi uporabljajo obveščevalne službe. Gre torej za to, da varnostne službe s svojo dejavnostjo odkrivajo, preiskujejo, preprečujejo itd., medtem ko obveščevalne službe zbirajo, dokumentirajo in analizirajo informacije in podatke (Anžič, 1997).

Podobno meni tudi Purg: varnostna dejavnost pomeni preprečevanje, preiskovanje in odpravljanje določenih oblik ogrožanja varnosti neke dobrine, v tem primeru države. V primerjavi z obveščevalno dejavnostjo, ki predvsem pomeni zbiranje podatkov, njihovo analiziranje in obveščanje, je zagotavljanje varnosti oziroma varnostna dejavnost predvsem ukrepanje, in sicer pretežno na način ter z metodami in sredstvi, ki se razlikujejo od načina, metod in sredstev obveščevalne dejavnosti. Varnostno dejavnost kot funkcijo države opravljajo policija in druge varnostne službe (Purg, 2002).

Povzamemo lahko, da je varnostna dejavnost tista dejavnost pri kateri država poskuša zaščititi svoje ozemlje pred vsemi varnostnimi grožnjami (tudi globalnimi), ki se lahko pojavijo v današnjem času.

Ključne besede: obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost, obveščevalni krog, metode, varnost.

Viri:

  1. ANŽIČ, A. Varnostni sistem Republike Slovenije. ČZ Uradni list RS, 1997.
  2. ČRNČEC, D. Obveščevalna dejavnost v informacijski dobi. Defensor, d.o.o., Ljubljana, 2009.
  3. FEDERAL BUREAU of INVESTIGATION. Intelligence Cycle. URL= https://www.fbi.gov/about/leadership-and-structure/intelligence-branch
  4. PODBREGAR, I…[et al.]Obveščevalno-varnostna dejavnost: procesi, metode nadzor. Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana, 2012.
  5. PODBREGAR, I…[et al.]Topografija protiobveščevalne dejavnosti. Pearson Education Limited, Essex, 2016.
  6. PURG, A. Primerjalni obveščevalni sistemi. Visoka policijsko – varnostna šola, Ljubljana, 2002.

Pripravil: Tomaž Šuštar                                                         E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.