Vzpon in padec islamske države

0

Devetega decembra 2017 je iraški predsednik vlade, Haider al Abadi, javno in svečano razglasil, da so bila osvobojena še zadnja ozemlja, ki jih je zasedal Isis (angl. Islamic State in Iraq and Siria). Isis je vojaško poražen. Kalifata, ki je deloval več kot tri leta, ni več. Ali je uničen tudi »ISISzem«, kot ga imenuje B. G. Williams? Duh trdoživosti ideologije islamističnega militarizma je bil »izpuščen iz steklenice« leta 2003, ko so Američani začeli operacijo Iraška svoboda (angl. Iraqi Freedom). Iz te trdoživosti se je razvil ideološki mutant, ki ga lahko poslovenjeno poimenujemo »isizem« (Williams, B. G., 2017).

»Mutacije« džihadizma

Ameriške in koalicijske sile so se pri svojem posredovanju v Afganistanu in Iraku srečevale z asimetričnim bojevanjem. Asimetrično bojevanje v Afganistanu in Iraku je postajalo vse bolj napredno, edinstveno in nepredvidljivo, kar je povečevalo vojaške in politične zagate Američanov in zaveznikov. Precejšen del problema je bil povezan tudi z ameriškim nerazumevanjem zgodovinskega in kulturnega konteksta, v katerem se je nasprotnik razvijal, živel in bojeval. Vse bolj se je kazalo, da so Američani in zavezniki v strateškem smislu nepripravljeni za bojevanje z Al Kaido v Afganistanu in s sunitskimi milicami v Iraku. Nasprotnik je vedno znova našel učinkovitejše asimetrične načine in sredstva, s katerimi je izničeval ameriško in zavezniško vojaško prevladovanje. To je bistveno pospešilo evolucijo asimetričnega bojevanja, v katerem začenja imeti pomembno vlogo tudi mednarodni terorizem v vsej svoji raznolikosti. Razna radikalna džihadistična gibanja in islamistične milice so postali kot virus, ki z vsakim novim »zdravilom« mutira v odpornejšega, učinkovitejšega in smrtonosnejšega (Veglič, 2016, SVI).

Med temi »mutanti« je Islamska država ali Isis najbolj nasilna, mogočna in skrb vzbujajoča džihadistična organizacija današnjega časa. Isis je sunitsko in militantno ekstremistično gibanje, ki si je z vojaškimi aktivnostmi zagotovilo teritorialno bazo za svoje delovanje v Iraku in Siriji.

Vzpon Isisa

Za razliko od Al Kaide, ki je bila osredotočena na globalni džihad, je imel Isis strategijo ustanavljanja in oblikovanja političnih entitet v regijah, v katerih elementi državne oblasti niso delovali. Od drugih džihadističnih gibanj se je Isis razlikoval tudi po tem, da je imel precej jasen politični cilj. Najvišji verski in politični cilj islama je združitev vseh muslimanov in ustanovitev islamske države ali kalifata. Isis je bil pri tem precej pragmatičen in se je usmeril v osvajanje regij, ki so bile iz taktičnega vidika slabo vojaško branjene in bogate z viri, ki jih je Isis potreboval za ustanovitev in vzdrževanje države. V Siriji je zavzel območja, ki jih je sirijski režim že izgubil in se tako izognil obsežnejšim bitkam. V Iraku je vzpostavil zavezništvo z različnimi sunitskimi milicami, povezanimi z bivšim režimom Ba’ath. Zelo učinkovito je izkoristil obdobje takoj po umiku Američanov iz Iraka, koruptivnost in organizacijski kolaps iraških varnostnih sil ter krizo legitimnosti aktualne iraške oblasti (Kis-Benedek, 2016, SVI). Isis je vzpostavil organizacijsko strukturo z regionalnimi guvernerji, vojaškim kabinetom, centrom z medijsko produkcijo, sektorjem za finance, rekrutiranjem, izobrazbo, zaporami in verskim vodenjem. Na zasedenih območjih je zagotavljal javne službe, finančno podpiral vse vojaške operacije in omogočal plače za svoje borce. Isis si je za svoje delovanje zagotavljal reden finančni dotok iz različnih virov, na primer iz tihotapskega trgovanja z nafto, ropanja, lokalnih davkov, predvsem pa iz financiranja bogatih zalivskih donatorjev. Svoje delovanje je podpiral z aktivno ideološko propagando na medmrežju z namenom ustrahovanja in hkrati rekrutiranja.  

Globalna koalicija v boju proti Isisu

Kot odgovor na naraščajočo nevarnost so Američani pristopili k oblikovanju širše koalicije v boju proti Isisu. Zavedali so se, da mednarodna koalicija zagotavlja večjo mednarodno kredibilnost, enotnost naporov na regionalni ravni ter zmanjšuje finančno breme. Oblikovana je bila globalna koalicija za boj proti Isisu, v katero so vključene države in državne zveze. Članice koalicije so se v skupni izjavi, 3. decembra 2014, obvezale k skupni, celoviti in dolgoročni strategiji bojevanja z namenom razbitja in uničenja Isisa. Celovitost strategije boja temelji na petih linijah napora (angl. »lines of effort«): 1. podpora vojaškim operacijam in vzpostavitev vojaških (iraških) zmogljivosti; 2. zaustavitev priliva in rekrutacije tujih borcev za Isis; 3. odrezati Isis od virov financiranja; 4. stabilizacija osvobojenih ozemelj; 5. protipropaganda in ideološka delegitimizacija Isisa. Operacija se imenuje Operacija celovita rešitev (angl. » Operation Inherent Resolve«). V operaciji delujejo skupne združene namenske sile (angl. Combined Joint Task force – CJTF OIR), ki usklajujejo vojaški del delovanja. Končno želeno stanje je poraziti in dokončno uničiti Isis.

Koalicija ima 74 članic, med njimi je večina evropskih držav, drugo so še zalivske države, Natove, države EU, Arabska liga in tudi Slovenija. Slovenija se je koaliciji pridružila 3. februarja 2016 in prispeva enega častnika v poveljstvu operacije ter šest pripadnikov, ki v okviru Kurdskega centra za usposabljanje (ang. »Kurdistan Training Coordination Centre – KTCC«) v Erbilu izvajajo usposabljanje kurdskih borcev. Slovenija sodeluje z donacijami orožja in streliva severu Iraka (http://theglobalcoalition.org/en/home).

Ko je koalicija začela intenzivneje delovati, se je najprej spoprijela s problemom kolapsa iraških varnostnih sil, kar je bil ključni dejavnik, ki ga je znal Isis dobro izkoristiti. Edini mogoči način za ustavitev tega dejavnika je bil kinetičen, in sicer z vojaško silo. Američani so s koalicijskimi partnerji intenzivno usposabljali in ponovno vzpostavljali iraške varnostne sile za bojevanje proti Isisu. Hkrati je bila pobuda Isisa v taktičnem smislu ustavljena oziroma upočasnjena, predvsem z zračnimi napadi in uporabo brezpilotnih letal. Velik delež pri kopenskem delovanju so ob odsotnosti iraških varnostnih sil prispevali kurdski borci pešmerge in šiitske milice.

Veliko analiz in ocen iz obdobja 2014 in 2015 je bilo precej skeptičnih in kritičnih do strategije kot tudi do takrat zaznanih učinkov te strategije. Kljub temu je bilo uresničevanje koalicijske strategije uspešno in učinkovito. Koalicija je z vojaško silo zavzela glavne centre (Mosul, Raqqa, Tikrit) in vojaško porazila Isis. Uničeni so bili viri financiranja z direktnimi napadi na lokacije, kjer je Isis odlagal in hranil velike količine gotovine. Tihotapske naftne poti so bile pretrgane in ustavljeni so bili mednarodni viri financiranja. S širitvijo koalicije so države članice bolj striktno in odgovorneje začele izvajati nadzor ter preprečevati mednarodno rekrutiranje borcev Isisa. Notranje razseljene osebe se počasi vračajo v svoja mesta. Z donatorskim denarjem držav članic koalicije se mesta obnavljajo, ponovno se vzpostavljajo različne javne službe. Na pritok donatorskega denarja spodbujevalno vpliva tudi begunska kriza v Evropi. V Združenih arabskih emiratih je vzpostavljen center, imenovan Sawab ali prava pot, ki za potrebe koalicije intenzivno spremlja družbena omrežja, analizira informacijske trende ter aktivno oblikuje protiinformacijsko kampanjo z namenom deradikalizacije in delegitimizacije Isisa.

Regionalna varnostna politična dinamika

Čeprav se zdi, da je strategija koalicije v boju proti Isisu celovita in da je uporaba vojaških, ekonomskih, ideoloških ter informacijskih sredstev učinkovita, postaja jasno, da uresničevanje strategije ni politično usklajeno. Nekatere članice in nedržavni subjekti so se koaliciji pridružili tudi zaradi svojih političnih ciljev, ki niso povezani zgolj z uničenjem Isisa. Regionalne sile (Savdska Arabija, Iran, Turčija, Izrael) imajo pomembne strateške interese, ki jih želijo uveljavljati tudi s svojim članstvom v globalni koaliciji. Na drugi strani imamo nedržavne subjekte (Kurdi, Hezbolah in druge šiitske milice), ki v boju prosti Isisu vidijo priložnosti za uresničevanje svojih interesov. Ta različnost interesov bo za koalicijo in tudi za Američane predstavljala izzive, še posebno po doseženi vojaški zmagi nad Isisom, ko v ospredje uresničevanja strategije koalicije prihaja četrta linija operacije, to sta varnostna stabilizacija in obnova osvobojenih ozemelj, ki sta ključni za dokončno uspešnost strategije koalicije. Zavedati se je treba, da so s položaji, ki nastajajo po konfliktu, porušena strateška razmerja moči v regiji, kar lahko vodi v nove krize in konflikte (MAJ Abbas, W., 2016).

V zadnjih treh letih sta se na teh območjih razdrobili lokalna varnostna in politična dinamika, kar iraški vladi otežuje pokonfliktno obnovo ter varnostno stabilizacijo. Z vojaško zmago nad Isisom nasprotja med Arabci in Kurdi ter suniti in šiiti niso presežena. Trenutno iraško vlado skrbijo predvsem Kurdi, ki so s svojimi pešmergami bistveno prispevali k porazu Isisa. Na krilih tega prispevka se je dvignila nacionalna zavest in obudile so se težnje Kurdov po samostojni državi.

Strokovnjaki za bližnji vzhod ocenjujejo, da je regija v zadnjih petih letih vstopila v nepredvidljivo dinamiko intenzivnih prizadevanj za prevlado interesov med pomembnejšimi regionalnimi silami in rastočo močjo nedržavnih akterjev, ki so dodatno motivirani z nasprotji med Arabci in Kurdi ter verskim sektaštvom med suniti in šiiti (Gaston, E., Derzsi-Horvath, A., 2017).

Ali je »isizem« uničen?

Zagotovo so Američani s koalicijskimi partnerji fizično uničili al Baghdadijev kalifat ter vojaško porazili Isis, kar je večinoma posledica premišljene, integrirane, diplomatsko usklajene, celostne ter finančno dobro podprte koalicijske strategije. Koalicijska strategija v boju proti Isisu je prepoznavna in celovita, ima svoje »Means and Ways«. Le zastavljeni cilj strategije, »ends«, tj. dokončno uničiti Isis, je nerealen. Uresničevanje koalicijske strategije se z vojaškim porazom Isisa ne končuje, temveč se nadaljuje z obnovo in varnostno stabilizacijo osvobojenih ozemelj, kar je pomembno še posebno zdaj, ko postaja jasno, da »isizem« ni uničen. Med leti so vsa džihadistična gibanja pridobila instinkt preživetja. Isis je dokazal, da je prožna, prilagodljiva in potrpežljiva organizacija.

Isis se bo po porazu konsolidiral, vzpostavil oziroma aktiviral mednarodno mrežo celic in postal dejavnejši na globalni ravni. Že zdaj je jasno, da se je »isizem«, navdihnjen z bojevniškimi zgodbami in prerokbami iz Korana, spremenil v svoj izvorni način gverilskega delovanja, s katerim bo izčrpaval iraške in koalicijske sile. Dolgoročno bo potrpežljivo čakal in iskal novo ugodno strateško okolje ter čas za uresničevanje svojih ideoloških in političnih ciljev (Williams, B. G., 2017).

VIRI IN LITERATURA:

  1. Veglič, V., 2016. Pojav in konceptualizacija hibridnega vojskovanja. V Sodobni vojaški izzivi, maj 2016 – 18/št. 1, str. 73–91.
  1. Kis-Benedek, J., 2016. Islamska država Iraka in Levanta ter mednarodni boj proti njej. V Sodobni vojaški izzivi, junij 2016 – 18/št. 2, str. 73–89.
  2. MAJ Abbas, W., 2016. The US-led coalition againstI SIS: Strategic difficulties and political will. https://globalecco.org/the-us-led-coalition61 (10. oktober 2017).
  3. Sky, E., 2017. Mission Still Not Accomplished in Iraq. https://www.foreignaffairs.com/articles/middle-east/2017-10-16/mission-still-not-accomplished-iraq (18. oktober 2017).  https://warontherocks.com/2017/10/americas-opportunity-in-iraq-is-ready-to-be-seized/ (18. oktober 2017)
  4. Spletna stran globalne koalicije. http://theglobalcoalition.org/en/home (23. oktober 2017).
  5. Ollivant, D. A., 2017. America’s Opportunity in Iraq is Ready to be Seized.
  6. Gaston E., Derzsi-Horvath A., 2017. It’s too early to pop champagne in Baghdad: The micro-politics of teritorial control in Iraq. https://warontherocks.com/2017/10/its-too-early-to-pop-champagne-in-baghdad-the-micro-politics-of-territorial-control-in-iraq/ (2. november 2017).
  7. Williams, B. G., 2017. Three Ways That Post-Caliphate ISIS Terrorism Will Continue to Gust Across the Globe. https://www.realcleardefense.com/articles/2017/12/13/aiqtihams_whirlwinds_112774.html (2. januar 2018).

Besedilo: Franc Kalič

Prispevek je bil objavljen v reviji SV, št. 2, februar 2018

Revija SV je dostopna na tej povezavi. 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.