OSINT uporabljajo državne službe – vključno z vojsko in policijo, preiskovalni novinarji, zasebni detektivi, odvetniške službe; službe, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo; zasebni preiskovalci itd.

Varnostno-obveščevalne službe uporabljajo OSINT za zbiranje informacij o potencialnih varnostnih grožnjah, kot so na primer teroristične aktivnosti in kibernetski napadi. Uporabljajo pa jih tudi za zbiranje obveščevalnih podatkov o tujih vladah, organizacijah in posameznikih. OSINT se uporablja tudi za poslovne in tržne raziskave, predvsem se tu zbirajo informacije o konkurenci, vedenju potrošnikov ter o trendih. Tudi pri akademskih raziskavah OSINT pogosto pride prav, saj lahko z njim raziskovalci odkrivajo družbene trende, javno mnenje ali pa ekonomske indikatorje. Navsezadnje OSINT uporabljamo vsi vsaj v določeni meri, ne da bi se tega sploh zavedali. Na primer, ko preverimo identiteto novega sledilca na socialnemu omrežju. Dandanes ima praktično vsak posameznik dostopen digitalni odtis. Tako nam lahko določene informacije o njem poda že internetni brskalnik, ko vpišemo njegovo ime. 

Tako kot vsaka obveščevalna dejavnost tudi OSINT poteka v tako imenovanem obveščevalnem ciklusu, sestavljenem iz petih korakov. Ti so:

1. Načrtovanje pomeni določitev ciljev naloge, prepoznavanje najprimernejših virov za iskanje informacij, ter ocena potreb in zahtev naloge.
2. Zbiranje podatkov zajema obširno zbiranje podatkov iz čim več virov.
3. Procesiranje podatkov, da podatkom pomen in jih organizira v smiselno celoto – podatki postanejo informacije.
4. Analiziranje je korak interpretacije zbranih informacij. Rezultat analize je obveščevalni produkt, ki odgovori na obveščevalne zahteve opredeljene v koraku načrtovanja, poda sklep in priporoči nadaljnje korake.
5. Diseminacija je predstavitev in dostava obveščevalnega produkta ustreznim naročnikom, ki tako dobijo odgovor na obveščevalno vprašanje (Gill, 2023).

Glavne prednosti OSINT so časovna in stroškovna učinkovitost, transparentnost ter širok nabor dostopnih virov. OSINT se tako izogne dragemu in časovno zahtevnemu pridobivanju tajnih podatkov, pridobljene informacije pa so lahko preverljive. Podatke pridobiva s pomočjo internetnih iskalnikov, družbenih omrežij, javno dostopnih evidenc ter medijev kot so časopisi, revije, spletne novice itd. (Gill, 2023).

OSINT je prišel do izraza tudi tekom vojne v Ukrajini. Številni amaterji na socialnih omrežjih uporabljajo OSINT za objavljanje premikov sil, sledenje opreme, izgubam, situacije na bojišču itd. Vse te informacije pridobijo z analiziranjem satelitskih slik, objavljenih fotografij in videoposnetkov ter uradnih poročil vpletenih akterjev. Ker je Vojna v Ukrajini izredno dobro dokumentirana, jim virov ne manjka. Razni projekti in profili sledenja konflikta na socialnih omrežjih so zdaj pridobili veliko količino sledilcev, pri čimer pa je potrebna previdnost, saj se tako lahko napačno interpretirana informacija hitro razširi po medijskem prostoru (Schwartz, 2022). Tudi Oborožene sile Ukrajine se poslužujejo OSINT informacij. Odmevnejši primer tega je bil po prihodu Skupine Wagner v vzhodno Ukrajino. Ruski vojni poročevalec je na svojem Telegram profilu delil fotografijo najemnikov pred štabom, pri tem pa je razkril naslov stavbe. Kljub temu da je sliko pozneje izbrisal, je ta že prešla v roke ukrajinski vojski, ki je nato izvedla raketni napad in štab uničila (BBC, 2022).

Viri:

1. Baker, K. (2023). OPEN SOURCE INTELLIGENCE (OSINT). Crowdstrike. https://www.crowdstrike.com/cybersecurity-101/osint-open-source-intelligence/
2. (2022). Ukraine hits Russian Wagner mercenary HQ in east. BBC NEWS. https://www.bbc.com/news/world-europe-62547403
3. Gill, R. (2023). What is Open-Source Intelligence? SANS. https://www.sans.org/blog/what-is-open-source-intelligence/
4. Schwartz, L. (2022). Amateur open-source researchers went viral unpacking the war in Ukraine. Rest of the World. https://restofworld.org/2022/osint-viral-ukraine/

Klemen Lenart Pucihar                                                                                      E: info@varensvet.si

Uvodna fotografija: Pixabay

Informacijska varnost je veja varnosti, ki se ukvarja z varnostjo informacij in informacijskih sistemov določene organizacije. Spekter dela, ki ga zajema je zelo velik. Informacijska varnost se ukvarja z zaščito informacij, strojne opreme, programske opreme, z zaščito fizičnih in finančnih dobrin, ugleda organizacije, njenih zaposlenih in veliko drugih stvari. S pomočjo standardov, dobrih praks, varnostne politike, protokolov se bori proti nezakonitim vdorom, zlorabam, uničenjem ipd (Peltier, 2001).

Informacijska varnost se med drugim ukvarja z grožnjami in tveganji. Proti grožnjam ne moremo veliko, saj kot jih Toš (2010) definira so nekaj na, kar nimam vpliva. Med tem, ko pri tveganjih lahko vplivamo na škodo. Tveganja lahko variirajo od manjših programskih napak, ki nam ne povzroči veliko škode do zelo velik in je rezultat tveganja propad organizacije. Vse je odvisno kako se s tveganji spopademo in kako z njimi opravljamo (Peltier, 2001).

Foto: Pixabay

Standardni postopek za opravljanje z tveganji poteka tako, da poskušamo identificirati tveganje, oceniti kako veliko je tveganje, poskušati odpraviti ali zmanjšati tveganje in kot zadnje narediti poročilo. Konstantno poskušamo najdi tveganja in se spopasti z njimi, saj v nasprotnem primeru lahko pride, da tveganje izkoristi ranljivost in tako pride do izgube (Twinning project SI 04/IB/FI/01, [TP] 2001) .

Poleg analize tveganj se uporablja za uspešno zaščito protokole, standarde,  varnostne politike in dobre praske. Najbolj znani standardi, ki se uporabljajo pri informacijski varnosti so ISO, ANSI, OASIS, OMG, 3GPP, ENISA, ITU-T, IEEE, Cloud Security Alliance in drugi (Informacijska varnost in zasebnost, n. d.).

Poleg vseh navedenih zaščit je zelo pomembna kriptografija, saj z njeno pomočjo šifriramo podatke, da so dostopni le tistim, ki imajo  »ključ«. Nam najbolj znane metode sta simetrično in asimetrično kriptiranje podatkov. Brez kriptografije bi bile informacije nepooblaščenim osebam dostopne. Ravno zaradi tega je pomembnost kriptografije zelo velika (Jerman, 2006) .

Z informacijsko varnostjo se po navadi ukvarjajo uslužbenci, ki so zaposleni na IT oddelku. Lahko je podjetje, ki se ukvarja izključno z informacijsko varnostjo. Možnosti je veliko. Kdor koli se že ukvarja z informacijsko varnostjo ga vežejo pravilniki, zakoni, konvencije. Najpomembnejša so Kazenski zakonik, zakon o tajnih podatkih, zakon o elektronskih komunikacijah, zakon o varstvu osebnih podatkih, zakon o elektronskem poslovanju na trgu, zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, konvencija o kibernetski kriminaliteti in še veliko drugih.

Viri

• Bratuša, T. 2006. Hekerski vdori in zaščita. Ljubljana: Založba Pasadena
• Informacijska varnost in zasebnost (n. d.) fri.uni-lj. Pridobljeno na http://www.fri.uni-lj.si/si/izobrazevanje/11905/class.html
• Jerman B, A (5.1.2006). Informacijska varnost. Monitor.si. Pridobljeno na http://www.monitor.si/clanek/informacijska-varnost/122021/?xURL=301
• Peltier, T. (2001)Information Security Policies, Procedures, and Standards New york: Taylor & Francis Group
• Toš, D. (2010). Zagotavljanje neprekinjenega poslovanja državnih organov po konceptu standardov bs 25999 in iso/iec 27001 (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
• Twinning project SI 04/IB/FI/01. (2004).Analiza tveganja in upravljanje z tveganji. Pridobljeno na http://www.unp.gov.si/fileadmin/unp.gov.si/pageuploads/notranji_nadzor/Upravljanje_s_tveganji.pdf

Pripravil: Domen Hribar   E: domen.hribar@varensvet.si