ANDREJ SOTLAR IN BERNARDA TOMINC
Povzetek
Ob klasični, a redko udejanjani obrambni funkciji, sta v zadnjih letih v ospredje stopili zaščitno-reševalna in notranjevarnostna funkcija oboroženih sil, ki slednje tudi najbolj približajo lokalni skupnosti. Če je zaščitno-reševalna funkcija v prvi vrsti humanitarnega značaja in kot takšna visoko sprejemljiva, je policijsko-varnostna funkcija precej bolj problematična. Z ustanovitvijo sodobnih policijskih organizacij so bile namreč oborožene sile umaknjene iz področja notranje varnosti. Skozi procese diferenciacije, profesionalizacije in specializacije na varnostnem področju, teoretične koncepte in normativne okvire so bile oborožene sile dolga desetletja oddvojene od nalog v lokalni skupnosti. Sodobno varnostno okolje in omejenost virov države sili, da ponovno določijo in razmejijo naloge, pristojnosti in pooblastila varnostnih subjektov, ob tem pa se morajo ozirati tudi na pričakovanja javnosti, ki zahteva predvsem učinkovito reševanje varnostnih problemov, tudi z uporabo oboroženih sil. Ker se s slednjim strokovna javnost nujno ne strinja, odločevalcem ni enostavno oblikovati kredibilne varnostne politike.
Ključne besede: • nacionalnovarnostni sistem • oborožene sile • varnostne funkcije • teoretični koncepti •
Več v prispevku (stran 312), ki je bil objavljen v Zborniku prispevkov 4. nacionalne konference o varnosti v lokalnih skupnostih, konferenčni zbornik: – sklepne ugotovitve raziskovanja (2015-2018). Izdajatelj Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede, Kotnikova ulica 8, 1000 Ljubljana, Uredniki: red. prof. dr. Gorazd Meško, izr. prof. dr. Andrej Sotlar, izr. prof. dr. Branko Lobnikar
Foto: Pixabay
