Povezave v delovanju obeh obveščevalnih dejavnosti so predvsem na področju ekonomije. Država potrebuje obveščevalne podatke za strateške gospodarske odločitve, podjetja pa potrebujejo podatke za poslovno odločanje. Obveščevalni podatki se zbirajo za namen varnosti in varovanja države in podjetij v geopolitičnih in ekonomskih razmerah po svetu. Cilj državne obveščevalne dejavnosti je nacionalna varnost, korporativne obveščevalne dejavnosti pa varno poslovanje in dobiček. V Sloveniji se korporativna obveščevalna dejavnost (angl. business intelligence) zelo malo uporablja in je razvoj dejavnosti še v povojih. Delo obeh obveščevalnih dejavnosti je pisarniško in terensko, oseba mora biti dober opazovalec in spremljevalec, imeti mora dobre komunikacijske sposobnosti, znati mora dobro vrednotiti in analizirati podatke, imeti znanja o pisanju poročil z dokazno vrednostjo in korektno poročanje ciljnim dotičnim osebam.
Razlika med delovanjem državnih obveščevalnih služb z korporativnim zasebnim obveščevalnim delovanjem je predvsem v stopnji intruzivnosti uporabljenim pooblastil in upravičenj. Državne obveščevalne službe imajo intruzivnejša pooblastila, ki pa so omejena z zakonodajo ter nadzornimi mehanizmi. Pri državni obveščevalni dejavnosti ima država vendarle pravico, da ob določenih pogojih posega globoko v zasebnost posameznika. Pri korporativni obveščevalni dejavnosti lahko delo izvajajo le določene osebe, če imajo pisno pooblastilo naročnika. Posegi v zasebnost posameznika so manjši kot pri državni obveščevalni dejavnosti, saj lahko posameznik zbira obveščevalne podatke in informacije le iz javnega prostora, ki je dostopen vsem.
V Republiki Sloveniji naj bi korporativno zasebno obveščevalno dejavnost izvajali v prvi vrsti detektivi s svojimi upravičenji in pooblastilom naročnika, zaposlene osebe v varnostnih strukturah ter osebe zaposlene v večjih organizacijah, katere izvajajo zbiranje informacij in so v pomoč vodstvu organizacij pri sprejemanju temeljnih odločitev. Delovne naloge v korporativni obveščevalni dejavnosti so opazovanje konkurence, opazovanje njihovih produktov in zaposlenih ter način dela, možnost integracije v konkurenčno strukturo, nadzor poslovnih sestankov, zbiranje podatkov z človeškimi viri na način pridobivanja podatkov od oseb, katera je zaposlena pri konkurenci, spletno in digitalno analiziranje in zbiranje informacij od konkurence, raziskava trga za morebitne poslovne partnerje, analiza bodočih kandidatov ali so primerni za zaposlitev, notranji nadzor v organizaciji. Detektivi imajo v svojem Zakonu o detektivski dejavnosti (ZDD-1) v 26. členu opredeljena področja delovanja in kar nekaj alinej sovpada z delom korporativno obveščevalne dejavnosti. V Sloveniji nam primanjkuje analitike. Vsako podjetje bi potrebovalo obveščevalno osebje, če želijo na trgu uspeti. Lahko se uporablja in izvaja tudi protiobveščevalna korporativna dejavnost na način lansiranja konkurenci delno resničnih ali neresničnih podatkov. Korporativna obveščevalna dejavnost se razlikuje tudi po velikosti podjetij. V večjih korporacijah poznamo oddelke za raziskavo trga ali varnostne oddelke (zaščita delavcev in komunikacij). Korporativna obveščevalna dejavnost uporabnikom lahko nudi večjo gotovost o tem kaj lahko pričakujejo od poslovnih partnerjev, od določenega tržišča in pa mogoče tudi od konkurence.
Osebnostne lastnosti osebe zaposlene v državni obveščevalni službi in zasebni korporativni obveščevalni službi so dokaj podobne. Osebe zaposlene oziroma delujoče v tej branži morajo biti predvsem radovedne. Ključno delovanje je povezovanje koščkov podatkov v celoto in narediti strokovno oceno. Za delo v državnih obveščevalnih službah je pomembna tudi lojalnost posameznika. V zasebni korporativni obveščevalni dejavnosti je mogoče drugače, kjer gre vendarle nudenje storitev in tekmovanje na trgu. Pri osebnostnih lastnostih v zasebnem sektorju je predvsem pomembno, da posameznik, kateri bo zadolžen za izvedbo akcije in pridobivanje informacij, da te pridobljene informacije ne bo prodal boljšemu ponudniku. Osebe v obeh obveščevalnih dejavnosti morajo biti zaupanja vredne, prepoznati bistvo in iskati podrobnosti, dobro analiziranje in pisanje poročila, dobro opazovanje okolice, neopazna in deluje povprečno, fleksibilna, prilagodljiva, potrpežljiva in zna delovati v težkih razmerah zanesljivo, zna uporabljati tehnična sredstva in je dober voznik, zna delovati pod pisano in naučeno legendo v krizni situaciji, timska naravnanost in točnost, dobra komunikacija z sodelavci.
Pri korporativni obveščevalni dejavnosti je pomembno predvsem to, koliko bomo zaslužili z pridobljeno informacijo, katero bomo prodali. Pri državni obveščevalni dejavnosti pa gre za namen nacionalne varnosti in varovanje slovenskega gospodarstva kot celoto.
Oboji morajo biti varnostno preverjeni. Specifična znanja in kompetence so dokaj podobne, saj gre pri obeh dejavnostih za obveščevalno dejavnost. Razlika je v upravljanju izpitov oz. certifikatov, pri KOD je potrebno, da detektiv opravi detektivski izpit. Pri državni obveščevalni dejavnosti pa mora posameznik opraviti ZUP (Zakon o upravnem postopku) in izpit za dostop do tajnih podatkov. Državne službe imajo izobraževanje notranje urejeno ali pa se izobražujejo skupaj s partnerskimi službami ali preko mednarodnih organizacij. Pri detektivih je potreben certifikat oziroma licenca. Danes najdemo na zasebnem trgu podobna izobraževanja in usposabljanje kot jih nudijo državne institucije.
Poznamo dve državni obveščevalni službi – SOVA – deluje za vlado in po njenem naročilu, OVS MORS deluje za vojaške in obrambne namene po naročilu Ministrstva za obrambo.
KOD – Korporativna obveščevalna dejavnost deluje na področju gospodarstva in podjetništva med velikimi srednjimi in malimi podjetji, lahko pa se trži tudi med pravnimi in fizičnimi osebami.
Ciljno delovanje obveščevalnih dejavnosti je različno, zato je tudi delovanje obveščevalnega cikla drugačna vendar je njegova sestava enaka. Načrtovanje in usmerjanje je namensko glede na obveščevalno službo. Tudi zbiranje podatkov, obdelava in analiza je drugačna, saj se podatki razlikujejo glede na namen organizacije. Podatke se posreduje različno. V državni OS se jih posreduje vladnim osebam ali pooblaščenim osebam na vojaškem ali obrambnem področju. Pri korporativni obveščevalni dejavnosti se posreduje podatke nadrejenim v organizaciji ali pa naročniku storitve, kateri nas je pooblastil, da za njega nekaj naredimo.
Avtor: Boštjan Ban, magister varstvoslovja
Uvodna fotografija: Pixabay
