Stéfanie von Hlatky je izredna profesorica političnih študij na Queen’s University in sodeluje s Centrom za mednarodno in obrambno politiko. Leta 2008 je ustanovila organizacijo Ženske v mednarodni varnosti – Kanada (Women in International Security – Canada), ki je posvečena napredovanju žensk na področju varnosti in obrambe.
Kaj so po Vašem mnenju glavni trendi vojaških posegov?
Vedno večji poudarek je na prizadevanjih za usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti, in sicer sodelovanje z vojaškimi organi in organi kazenskega pregona v državi gostiteljici za izboljšanje varnostnih praks.
Ali lahko kot ena od ustanoviteljic organizacije Ženske v mednarodni varnosti – Kanada (Women In International Security – Canada) poveste, kaj to je in kaj predstavlja?
Organizacija deluje že več kot desetletje in zagotavlja platformo za ženske na področju varnosti in obrambe, na področju kjer so ženske tradicionalno premalo zastopane, zlasti na najvišjih ravneh vodenja. S ponujanjem večje prepoznavnosti za ženske ter spodbujanjem naslednje generacije ženskih vodij, prispevamo k diverzifikaciji področja mednarodne varnosti.
Kako mislite, da lahko več žensk izboljša učinkovitost oboroženih sil?
Katera koli organizacija z neformalnimi in formalnimi ovirami za ženske posledično trpi, ker zanemarja 50 % prebivalstva pri svojem prizadevanju za zaposlovanje. Za kakršno koli odprto pozicijo želiš imeti čim večjo konkurenco, da si zagotoviš najboljše in najpametnejše v svoji organizaciji. To lahko storiš le, če zajameš celotno delovno silo. Opažamo spodbudne spremembe v vojskah po vsem svetu, ki izvajajo reforme, s katerimi bi zagotovile najboljše kandidate za oborožene sile ne glede na spol.
Kako lahko oborožene sile privabijo več žensk? Ali menite, da so v moderni dobi še vedno manj verjetneje kot moški pripravljene razmisliti o vojaški karieri?
Podatki kažejo, da manj žensk kot moških razmišlja o vojaški karieri, kar ni presenetljivo glede na to, da so vojske tradicionalno otežile profesionalni razvoj žensk s tem, da so določene vloge in poklici zaprle za ženske. Vojske so se borile tudi s spolnim nadlegovanjem in napadom, ki nesorazmerno prizadene ženske. Glede na to zapuščino ni presenetljivo, da se bo zaposlovanje žensk izkazalo za težje. Vendar ne dvomim v to, da so z močnim vojaškim vodstvom te vrste sprememb možne, ter da si oborožene sile lahko prislužijo ugled delodajalca izbire, spoštujočega najvišjih strokovnih standardov. Vojske, ki so sprejele to miselnost, so uspešnejše pri zaposlovanju žensk.
Kakšno je Vaše mnenje o vojaški kulturi ki spodbuja zlorabo žensk v svojih vrstah?
Zloraba žensk in moških je grozna in nesprejemljiva. V vojaškem ali v ostalih poklicnih okoljih je odprava takega vedenja nujna prednostna naloga. Škodljivo vedenje prav tako spodkopava zaupanje v verigo poveljevanja in negativno vpliva na organizacijsko učinkovitost. Obe stvari sta bistveni za uspešnost na bojišču, zato reforma vojaške kulture ni samo prava, temveč tudi pametna stvar za organizacijo.
Intervju opravila Urška Kos
