Sevalna dejavnost

0

Kateri viri sevanja so za človeka in njegovo zdravje najbolj nevarni?

Sevanje je prenos energije v obliki toka delcev ali širjenja elektromagnetnih valov. Sevanje delimo na ionizirajoče in neionizirajoče, in sicer glede na učinke, ki ga ima sevanje na snov. Za človeka in njegovo zdravje so najbolj nevarna ionizirajoča sevanja.

Za ionizirajoča sevanja je značilno, da pri prehodu skozi snov iz atomov izbijajo elektrone, preostanek atoma pa imenujemo ion. Ionizirajoče sevanje tako po prehodu snovi za seboj pusti ionske pare: ione in elektrone. Ionizirajoča sevanja so: sevanje radioaktivnih snovi (sevanje alfa, beta in gama), rentgensko sevanje, nevtronsko sevanje in kozmično sevanje ter delno ultravijolično sevanje. Med neionizirajoča sevanja pa spadajo: večina ultravijoličnega sevanja, vidna svetloba, toplotno sevanje (infrardeče sevanje), mikrovalovi in radijski valovi. Ionizirajočih sevanj z našimi čutili ne moremo zaznati: ni nam vroče, ne zebe nas, ne vidimo jih ali jih ni mogoče otipati. Njihovo prisotnost lahko ugotovimo samo s pomočjo ustreznih merilnikov.

(odgovor povzet iz knjige »Delo z viri sevanj«, izdala Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV) 2006, ki je dostopna na spletni strani http://ursjv.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/ujv.gov.si/pageuploads/si/medijsko-sredisce/knjiga-delo-z-viri-sevanj.pdf)

Ko govorimo o izvajanju in izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti, za kaj pravzaprav gre pri tem?

Sevalna dejavnost je vsaka človekova dejavnost, ki lahko poveča izpostavljenost posameznikov ionizirajočemu sevanju zaradi virov sevanja. Dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti je potrebno, ker z njim država zagotavlja, da se z viri sevanja ravna tako, da ne bo nepotrebnih obsevanj delavcev in prebivalstva. Postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti in uporabe vira določa Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. Namen postopka je ugotoviti izpolnjevanje vseh potrebnih pogojev za izvajanje sevalne dejavnosti in varno uporabo vira sevanja ter zagotoviti predpisane pogoje za varstvo delavcev, prebivalstva in okolja.

Sistem varstva pred sevanji je zasnovan večplastno, saj različne dejavnosti predstavljajo različna potencialna tveganja. Ta tveganja so zlasti povezana z močjo vira sevanja, njegove oblike in načina uporabe. V postopku je najprej predvidena priglasitev namere o izvajanju sevalne dejavnosti. Z njo stranka »preveri«, ali sploh mora skozi celoten nadaljnji postopek. URSJV na podlagi pregleda priglasitve stranki sporoči, kakšni so nadaljnji koraki v zvezi z namero. Glede na vrsto dejavnosti zadošča bodisi registracija, ali pa je zanjo potrebno pridobiti dovoljenje. V obeh primerih pristojni organ preveri vsa potrebna dokazila, da je zagotovljeno varstvo pred sevanji.

Pri dovoljenjih za izvajanje dejavnosti je poudarek na izvajanju ukrepov varstva pred sevanji v zvezi z dejavnostjo, pri dovoljenjih za uporabo vira pa na brezhibnosti delovanja vsakega vira.

Koristne informacije s področja upravnega nadzora in uporabe virov sevanj so izvajalcem sevalnih dejavnosti na voljo tudi preko Sevalnih novic, ki jih URSJV periodično izdaja od leta 2004.

Pravni akti s področja jedrske in sevalne varnosti so v elektronski obliki dosegljivi na spletnih straneh URSJV, na naslovu: http://www.ursjv.gov.si/ ® Zakonodaja.

Dovoljenja na področju sevalne dejavnosti v zdravstvu in veterinarstvu izda Uprava za varstvo pred sevanji. Kdo izdaja dovoljenja za področje varnosti in varovanja, kjer se za preglede prtljage in drugih predmetov na vstopnih točkah uporabljajo RTG naprave?

Dovoljenja za sevalne dejavnosti za področje industrije, raziskav in izobraževanja, torej tudi za področje izvajanja pregledov in kontrole prtljage in pošiljk z rentgenskimi napravami (RTG naprave), izdaja Uprava za jedrsko varnost. Postopek pridobitve dovoljenj za izvajanje pregledov in kontrole prtljage in pošiljk z RTG napravami poteka v treh korakih:

  1. korak: priglasitev namere
  2. korak: pridobitev dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti
  3. korak: vpis vira sevanja v register virov sevanj in pridobitev izpiska iz registra virov sevanja

Stranke za pripravo vlog lahko uporabijo obrazce iz spletne strani URSJV na naslovu http://www.ursjv.gov.si/ v zavihku »Storitve«.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na Oddelek za sevalno varnost pri URSJV (tel. št.: 01/472 11 00, e-pošta: gp.ursjv@gov.si).

Kakšne pogoje mora izpolnjevati organizacija, da izpolnjuje pogoje za vpis v register virov sevanja, in da lahko izvaja sevalno dejavnost?

Organizacija, ki želi opravljati sevalno dejavnost – izvajanje pregledov in kontrole prtljage in pošiljk z RTG napravami, mora pred pričetkom opravljanja teh del pridobiti dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti. V postopku pridobivanja dovoljenja je potrebno upravnemu organu predložiti dokumentacijo o dejavnosti, ki jo namerava uporabnik izvajati ter dokumentacijo o lastnostih virov sevanja. Večino informacij vsebuje Ocena varstva pred sevanji (OVS), ki jo mora zagotoviti organizacija, ki namerava izvajati sevalno dejavnost. Običajno jo izdela pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji. Ocena varstva pred sevanji je ključni dokument pri izdaji dovoljenja za izvajanje sevalne dejavnosti. Iz nje je razvidno, katere ukrepe varstva pred sevanji je pri določeni sevalni dejavnosti in uporabi vira sevanja treba upoštevati in izvajati. S tem se prepreči morebitna nepotrebna, neupravičena in prekomerna obsevanost delavcev in prebivalstva, nenadzorovana uporaba virov sevanj, izguba vira sevanja ali nepotrebna gospodarska škoda. Delavci, ki bodo delali z viri sevanj, morajo opraviti ustrezno izobraževanje iz varstva pred sevanji in zdravstveni pregled pri pooblaščenem zdravniku. V predpisanih časovnih rokih ju je potrebno obnavljati, in sicer izobraževanje iz varstva pred sevanji na 5 let ter zdravstvene preglede na 3 leta. Izpostavljeni delavci morajo biti vključeni v sistem osebne dozimetrije, ki pa se lahko, na podlagi OVS, nadomesti z nadzornimi meritvami delovnega okolja. Za izvajanje osebne dozimetrije, pravočasno napotitev izpostavljenih delavcev na zdravstveni pregled ter pravočasno napotitev delavcev na usposabljanje iz varstva pred sevanji skrbi odgovorna oseba za varstvo pred sevanji (OOVS).

Ko organizacija pridobi dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, mora poskrbeti še za vpis vira oz. virov (tj. RTG naprave) v register virov sevanja. Vpis vira v register virov sevanja je potreben zato, da se noben vir ne bi izgubil in kdaj v prihodnosti povzročil nepotrebnega obsevanja delavcev in prebivalstva. Po pridobitvi izpiska iz registra virov sevanja je potrebno izvajati redne preglede in meritve virov sevanja, ki jih zagotovi uporabnik izvede pa pooblaščeni izvedenec varstva pred sevanji.

Za varstvo zunanjega delavca sta odgovorna njegov delodajalec in izvajalec sevalne dejavnosti, pri katerem se dejavnost izvaja. Gledano iz vidika naročnika varovanja, ali to pomeni, da je naročnik, ki je lastnik RTG naprave odgovoren za morebitne incidente z naslova sevalne dejavnosti, ali pogodbeni izvajalec, ki s to napravo dela, in je vpisan v register sevalne dejavnosti?

Za varno izvajanje sevalne dejavnosti je odgovoren izvajalec sevalne dejavnosti. Izvajalec sevalne varnosti mora določiti OOVS, ki skrbi mdr. tudi za to, da delavci, ki izvajajo sevalno dejavnost, izpolnjujejo vse predpisane pogoje za to delo. Delavci morajo izvajati sevalno dejavnost skladno z ukrepi varstva pred sevanji, ki so določeni v OVS. Če kljub temu pride do izrednega dogodka, mora izvajalec sevalne dejavnosti o dogodku nemudoma obvestiti URSJV in druge pristojne organi po predpisih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pomembne številke za te primere mora imeti izvajalec v svojih postopkih za ukrepanje ob izrednem dogodku.

Za varno delo z RTG napravami je torej odgovoren izvajalec sevalne dejavnosti. Zagotoviti mora izdelavo pisnih navodil za varno delo in za ukrepanje ob izrednem dogodku. Z upoštevanjem ustreznih delovnih postopkov se prepreči morebitna nepotrebna, neupravičena in prekomerna obsevanost delavcev in prebivalstva, nenadzorovana uporaba virov sevanj, izguba vira sevanja ali nepotrebna gospodarska škoda.

V primeru prenehanja uporabe vira sevanja je to potrebno v roku 15 dni javiti na URSJV. RTG napravo je potrebno v roku šestih mesecev predati pooblaščeni strokovni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki, drugi fizični ali pravni osebi ali pa jo vrniti proizvajalcu oziroma dobavitelju.
V roku 8 dni po prenosu rentgenske naprave je na URSJV potrebno dostaviti listino o oddaji rentgenske naprave ali dokazilo o uničenju. V primerih ko uporabnik in lastnik ni ista oseba, uporabnik ne more izpolniti obveznosti po prenehanju uporabe. V teh primerih je lastnik odgovoren za obveščanje URSJV, predajo in poročanje o prenosu lastništva. Uporabnik pa se lahko tudi odloči, da bo napravo obdržal kot rezervo. V tem primeru mora svojo namero priglasiti URSJV, ta pa takšno napravo zapečati, da je ni možno uporabljati do ponovne pridobitve vseh potrebnih dovoljenj.

Obstajajo tudi osebne sevalne izkaznice, zakaj gre pri tem?

Uprava RS za varstvo pred sevanji izda osebno sevalno izkaznico delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcu v Republiki Sloveniji in v tujini kot zunanji delavci opravljajo dela, pri katerih so izpostavljeni ionizirajočim sevanjem. Osebna sevalna izkaznica je osebni neprenosljiv dokument. Vanjo se vpisujejo vse doze sevanj, ki jih je prejel delavec, ter podatki o opravljenih zdravstvenih pregledih in opravljenih usposabljanjih iz varstva pred sevanji. Na ta način se zagotavlja varstvo delavcev, ki opravljajo dela pri različnih izvajalcih sevalne dejavnosti in bi zaradi narave svojega dela lahko v določenem obdobju prejeli previsoko skupno dozo sevanja.

Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV)

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.