Uporaba psihoaktivnih snovi se je v zadnjih letih precej povečala v mnogih delih sveta. Vse pogosteje prihajajo na trg tudi t.i. novodobne droge med mladimi. Katere droge so že prisotne v Sloveniji?
Vsak teden v kemijskih laboratorijih, večinoma na Kitajskem, naredijo dve do tri nove psihoaktivne substance. Takoj, ko se ena od njih pojavi na seznamu prepovedanih drog, se na trgu že pojavijo nove. Temu tempu težko sledijo pristojne institucije. V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi so v zadnjem času med mladimi v Sloveniji zaznali 3-MMC – mladim poznan pod imenom sladoled (namesto njega so na terenu že zaznali sintetični katinon 4-CEC oziroma 4-kloroetkatinon, o katerem je na voljo zelo malo uradnih informacij), GHB/GBL, ki se uporablja za povečanje seksualnih užitkov (velikokrat se ga uporablja tudi kot droga za posilstva), MDMA ali ekstazi in MDMA v kristalih. Občasno se pojavijo tudi snovi, kot so mefedron, NBOMe, α-PVP, 2-CB, 3-FPM, flubromazolam, klonazolam in tudi sintetični kanabinoidi, kot sta MDMB–CHMICA (pojavil se je v obliki rastlinske mešanice za kajenje, v obliki belega praška oziroma prahu in v obliki pastozne snovi črne barve) in 5F-AKB48. Sistem za zgodnje opozarjanje je zaznal tudi pojav tabletk, ki se prodajajo kot ekstazi, vsebujejo pa nove psihoaktivne snovi. Zavedati se je potrebno, da so nekatere nove droge veliko bolj uničujoče kot heroin in kokain. Medijsko bolj izpostavljene droge kot so krokodil, jagoda met in Flakka se v Sloveniji niso zelo razširile. Na terenu sta bili v nekaj primerih zaznani Flakka in jagoda met, krokodil pa po uradnih podatkih v Sloveniji ni bil dostopen.
Po nekaterih podatkih se število uživalcev predvsem trdih drog v Evropi povečuje in naj bi že presegalo dva milijona. Obstaja kakšen podatek, kako je s tem v Sloveniji oz. kakšen je trend na tem področju?
Razširjenost uporabe opioidov je v Sloveniji v zadnjih letih stabilna in se giblje od 3,7 do 4,9 uporabnika na 1000 prebivalcev v starostni skupini 15−64 let. Okvirna ocena števila uporabnikov opiatov je 5172, kar ne odstopa veliko od prejšnjih let. Tudi v prihodnje ni za pričakovati drastičnega porasta ali upada uporabe.
Katere glavne značilnosti problematike uživanja drog pri nas je potrebno izpostaviti?
Poudariti je potrebno naraščanje zdravstvenih tveganj (vročinski udar, zmedenost, nemir, agresivnost, motnje vida, z drogo povezane nalezljive bolezni kot so HIV, HBV in HCV, zastrupitev, smrt) in socialnih problemov (visoka stanovanjska, zaposlitvena ter izobrazbena problematika, težave s svojci). Stigmatizacija uživalcev drog je še vedno velika, uživalci se srečujejo z izolacijo iz družbe, kar jim povzroča največje stiske.
Uporabniki prepovedanih drog so velikokrat povratniki pri izvajanju kaznivih dejanj tako premoženjskih kot neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Povprečna starost prve aretacije je okrog 22 let; nižja starost je povezana z nižjo izobrazbo in več znaki odvisnosti. Velik delež populacije zaprtih oseb (podatki govorijo o 25%) predstavljajo odvisniki.
V zadnjih letih se veliko odvisnikov vključuje v substitucijsko zdravljenje, ki je doseglo vrh leta 2010. Po podatkih za leto 2015 je bilo v program vključenih 3261 oseb.
Kateri naj bi bili glavni vzroki za uživanje drog med mladimi?
Največkrat mladi pričnejo z uživanjem drog zaradi radovednosti, vrstniškega pritiska, težav pri vključevanju v družbo, uporništva, dokazovanja samega sebe, povečanja samozavesti in nenazadnje tudi zaradi sprostitve in zabave. Poleg tega je dostopnost prepovedanih drog in njihova cena boljša kot pa cena in dostopnost alkoholnih pijač.
Vaše raziskovalno področje obsega tudi kriminaliteta zoper vode. Zakaj gre pravzaprav pri tem?
Kriminaliteta zoper vode je širok pojem. Obsega tako tatvino pitne vode, nezakonito odlaganje odpadkov v vodo, do onesnaženja morja z razlitjem nafte. Kazniva dejanja zoper vodo so pogosto povezana z goljufijo, korupcijo, ponarejanjem dokumentov in drugimi kaznivimi dejanji, zato jih je zelo težko odkriti, še težje pa je ugotoviti, kdo je storilec.
Da bi ugotovili, kako obsežna je problematika kriminalitete zoper vode v državah Evropske unije, se je oblikoval projekt z naslovom Water Crimes. Gre za mednarodni raziskovalni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija. Pri projektu sodeluje pet partnerjev iz štirih držav Evropske unije: Italije, Madžarske, Španije in Slovenije. Slovenijo zastopa Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru.
Namen projekta je raziskati oblike, obseg in posledice kriminalitete zoper vode v državah Evropske unije ter odzive organov formalnega družbenega nadzorstva. Poleg tega je namen projekta narediti prve strateške analize na področju kriminalitete zoper vodne vire v Evropi. Končni cilj projekta je zbiranje primerov in klasifikacija kaznivih dejanj zoper vode v Evropi, ocena tveganja za nadaljnja kazniva dejanja in razviti vmesne napovedi gibanja kriminalitete zoper vode v Evropi. Skrb, ki se pojavlja je, da bi vodni viri, vodna zajetja in vodna infrastruktura postali tarča terorističnih napadov, saj bi bila s tem povzročena ogromna škoda, s kontaminacijo pa bi bila ogrožena človeška življenja.
Trenutno opravljate tudi doktorski študij, kjer preučujete kriminaliteto povezano z umetninami. Na to temo ste dne 31.3.2017 nastopili tudi na konferenci Varnost zgodovinskih mest v Splitu na Hrvaškem. Ali je tovrstna kriminaliteta prisotna tudi v Sloveniji in v regiji ter v kakšnem obsegu?
Policijske statistike navajajo, da se letno v Sloveniji zgodi okoli 100 kaznivih dejanj zoper umetnine. Številka ni velika, a zavedati se je potrebno, da ne vemo kako veliko je temno polje. Po opravljenih intervjujih s strokovnjaki (policisti, sodnim cenilcem, predstavnico Ministrstva za kulturo, državnim tožilcem in predstavnikom Finančne uprave) lahko povzamem, da je številčno tovrstne kriminalitete veliko več, a ni prijavljena policiji. Razlogov za to je več. V nekaterih primerih gre za umetnine, ki so bile kupljene z nezakonito pridobljenim denarjem. Mnoge tatvine umetnin, ki se zgodijo v muzejih in galerijah ostanejo neprijavljene, kajti le ti ne želijo prikazati svojih šibkih točk. Ponarejenih umetnin se ne prijavi, saj je oškodovance sram priznati, da so kupili ponaredke za visoke zneske oziroma lastniki ponaredkov ne želijo izgubiti ugleda v svetu umetnosti.
S pomočjo odmevnejših primerov v zadnjem času je uspelo medijem tudi splošni javnosti prikazati obseg tovrstne kriminalitete. Značilno je delovanje storilcev na mednarodnem področju, zneski, ki se zaslužijo s tovrstno kriminaliteto so enormni, posledice, ki nastanejo za človeško zgodovino pa se ne morejo meriti v denarju.
Veliko bolj kot v Sloveniji je kriminaliteta zoper umetnine prisotna v drugih Evropskih državah. Po podatkih Interpola iz leta 2001 se v Italiji letno zgodi okoli 22.000 tatvin umetnin. Po novejših podatkih je ta številka že okoli 30.000. Na drugem mestu po številu tatvin umetnin je bila Češka s 5.300 ukradenimi umetninami letno, sledile so Rusija s 4.400 tatvinami, Švica s 3.100 tatvinami in Turčija s 1.700 tatvinami umetnin letno. Dejstvo je, da je zelo težko dobiti dejanske podatke kako obširna je kriminaliteta zoper umetnine in malo verjetno je, da bodo le ti kdaj znani.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
