Kaj je najbolj pomembno za preživetje določene države oz. družbe v primeru oboroženega napada?
Logičen odgovor je dobro organizirana in vztrajna vojaška obramba, vendar se je velikokrat v zgodovini (tudi v času oboroženega spopada junija in julija 1991 v Sloveniji) izkazalo, da je vojaški odpor lahko uspešen le, če je podprt z učinkovito obveščevalno dejavnostjo in z nevojaškimi oblikami odpora in zaščite prebivalstva, ki se kažejo v prilagojenem delovanju sistema oblasti, ki pravočasno sprejema nujne odločitve, v gospodarstvu, ki zagotavlja preskrbo obrambnih sil in prebivalstva, v psihološki obrambi, ki skrbi za moralo, krepi duh odpora in išče podporo za interese in cilje države v mednarodni skupnosti, izvaja informacijsko bojevanje proti nasprotniku ter v nenasilnem odporu civilne družbe, ki zavrača kolaboracijo, izvaja državljansko nepokorščino z nespoštovanjem od zunaj vsiljenih ukazov, organizira demonstracije, stavke, blokade ipd. Velik pomen ima tudi delovanje civilne zaščite, ki skladno s pravom oboroženih spopadov, nudi pomoč prizadetemu prebivalstvu, ščiti naravno in kulturno dediščino, materialne dobrine…
Predvsem v evropskih državah se je civilna obramba pokazala kot enakovreden partner vojaški obrambi znotraj integriranega obrambnega sistema. Kako je na tem področju v Sloveniji?
V nekaterih evropskih državah poteka prenova sistemov nacionalne varnosti, ki gre v smeri uveljavljanja kriznega upravljanja in vodenja. Brišejo se meje med zunanjim (vojaškim) in notranjim ogrožanjem varnosti, saj dejstvo, od kje vir ogrožanja prihaja ni več tako pomembno, večji je poudarek na njegovih družbenih posledicah in učinkih. Prihaja tudi do konceptualnega preseganja delitev na vojaške in civilne krize in posledično do funkcionalnega preseganja toge civilno-vojaške razmejitve. In ne nazadnje, zamajana je tudi delitev na nacionalno in mednarodno varnost, ker narava sodobnih kriz sili države v sodelovanje pri odzivanju nanje in odpravi posledic, saj so učinki večine velikih kriz praviloma mednarodni, če že ne globalni.
Tudi v Sloveniji prihaja do oblikovanja sistema kriznega upravljanja in vodenja, vendar ne brez težav. Že pred leti so poskušali civilno obrambo transformirati v krizno upravljanje in vodenje, ustanovljen je bil tudi Nacionalni center za krizno upravljanje. Ta ni mogel zaživeti, saj je bil oblikovan v enem od organizacijskih delov obrambnega resorja, medtem ko smo analitiki opozarjali, da mora biti tak koordinacijski organ oblikovan pri vladi. Šele to mu omogoča povezovati in usklajevati delovanje različnih resorjev v krizi. Napori v tej smeri so se v zadnjem času okrepili, prvi rezultati pa kažejo, da vse težave še niso presežene, saj so vidne konceptualne nedorečenosti, iskanje izjem, podvajanje ipd.
Kdo nosi glavno odgovornost za organiziranost civilne obrambe in zaščite pri nas?
Temeljna odgovornost je na Državnem zboru in vladi. Slednja mora tudi koordinirati delovanje vseh prvin civilne obrambe.
Kako pomembna je civilna obramba in njena organiziranost za Slovenijo?
Vsebina delovanja civilne obrambe je zelo pomembna za zagotavljanje varnosti države in njenih državljanov. Smiselno pa je, da se ta vsebina organizira na način, ki bo ob odzivu na vse bolj kompleksne varnostne krize, dajal čim boljši rezultat. Oblikovanje kriznega upravljanja in vodenja je ustrezna rešitev.
Ali so po vašem mnenju v sedanjem sistemu civilne obrambe Slovenije kakšne težave in pomanjkljivosti, ki bi jih glede na spremenjene varnostne in družbene razmere bilo potrebno prilagoditi?
To področje je v Sloveniji zaradi zgodovinske izkušnje, tradicije, naravnih danosti in varnostno-politične dinamike sorazmerno dobro organizirano, še posebej, če preverimo stanje v posameznih resorjih, medtem ko je ključna pomanjkljivost slabše povezovanje in usklajevanje med njimi. Še vedno je veliko zapiranja v lastne vrtičke, brez želje, da bi z intenzivnim sodelovanjem v fazi preventive, priprav, odzivanja in obnove prišli do sinergičnih učinkov. Kot rečeno, bi bilo delovanje v smeri oblikovanja enotnega, racionalnega in skladnega sistema kriznega upravljanja in vodenja dobra rešitev. Ta napor bi moral potekati od zgoraj navzdol, kar pomeni, da mora ključno breme in odgovornost nositi slovenska vlada.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
