Namesto uvoda
Sprejeta zakonodaja in uniforma nista dovolj, da bi bili zaposleni na področju varnosti in varovanja ter zagotavljanja reda in miru dovolj varni. Tudi razmere se na tem področju zelo hitro spreminjajo, kar vpliva na delo in varnost policistov, varnostnikov, mestnih redarjev idr.
Varnostna situacija v Evropi in Svetu kaže čedalje večje potrebe po varovanju ljudi in premoženja ter nasploh po zagotavljanju varnosti državljanov. Ob pomanjkanju kadrov, kar ni težava samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem in verjetno še kje, so na preizkušnji tudi sistemi nacionalne varnosti v številnih državah.
Varnostnike ne moremo obravnavati kot običajne državljane in ostale poklice, saj bi ti morali zraven strokovnega znanja redno skrbeti za ustrezen psihofizični potencial, na katerem se gradijo vse ostale kompetence za delo. Varnostnikom tudi zakonodaja omogoča uporabo pooblastil, s katerimi lahko učinkovito opravijo svoje naloge z namenom, da na varovanem območju zagotavljajo ustrezno varnost ljudi in premoženja, red in nemoteno poslovanje ter drugo dejavnost naročnika.
Čeprav se varnostniki običajno poslužujejo pomoči policije ali intervencijskih ekip, je potrebno prve trenutke varnostnega dogodka, ki običajno trajajo nekaj odločilnih minut tudi brez usodnih posledic ”preživeti”.
Na eni strani je odgovornost delodajalcev, da se varnostnike, ki opravljajo s tega vidika tvegane naloge redno tedensko usposablja, in na drugi strani, da so za svojo varnost varnostniki odgovorni tudi sami. Zato se morajo dobro zavedati tovrstnih tveganj in se tudi sami v tej smeri ustrezno usposabljati.
V prispevku se bomo osredotočili na področje zasebnega varovanja, ki zaradi pomanjkanja kadrov potrebuje nove pristope, ki bodo prilagojeni novim varnostnim tveganjem, in s katerimi bomo omenjenim kadrom dali tisto vrednost, ki si jo resnično zaslužijo. Dotaknili se bomo psihofizičnega potenciala varnostnikov, njihove osebne varnosti in potrebe po usposabljanju ter podali nekaj osnovnih izhodišč za izboljšanje funkcionalnosti in psihofizičnega potenciala, kar pripomore k boljšem zdravju in delu varnostnikov.
Foto: IVK/Varensvet
Varnostniki – prve avtoritete na varovanem območju
Varnostniki so običajno prve osebe na varovanem območju od katerih se pričakuje, da bodo ustrezno ukrepali v dogodkih, ki jih povzročijo osebe, ki so nasilne, kršijo hišni red in pravila, želijo na silo vstopiti na varovano območje, izvršiti tatvino itd. V teh primerih je potrebno, da varnostnik vizuelno in v komunikaciji prvo oceni psihofizično stanje osebe in stopnjo tveganja za primere:
- fizičnega napada;
- napada z strelnim orožjem;
- napada z nožem ali drugimi nevarnimi predmeti
Če je varnostnik na varovanem območju fizično napaden oz. se mu oseba močno upira pri izvedbi pooblastil, mora znati poskrbeti za svojo varnost oz. za odvrnitev protipravnega napada. Boljši, kot bo njegov psihofizični potencial in usposobljenost za tovrstne primere, večja je verjetnost, da bo iz situacije prišel s čim manjšimi posledicami. Brez rednih specialističnih usposabljanj ni mogoče učinkovito izvajati strokovne uporabe fizične sile oz. poskrbeti za svojo varnost v tveganem postopku. Znanje različnih borilnih športov sicer daje določeno stopnjo samozavesti, vendar ni nikakor dovolj za ustrezno in učinkovito ukrepanje. Potrebna so namreč specifična znanja in veščine, ki jih je potrebno v konkretnih simuliralnih primerih dodobra osvojiti in redno izvajati.
Foto: IVK/Varensvet
Pomen psihofizičnega potenciala za delo varnostnikov
Močno telo je tisto, ki zmore največ, in če k temu dodamo še mentalno stabilnost in ustrezne strokovne kompetence, dobimo varnostnike, ki bodo zmogli izvajati najbolj zahtevne naloge.
Pri telesni aktivnosti se spreminja mentalni vidik človeka, krepi se vztrajnost in samozavest, vadba zmanjšuje nivo stresnih hormonov, kot sta kortizol in adrenalin. Med drugim pa se krepijo tudi hormoni, ki pripomorejo k boljšem razpoloženju, ki blaži bolečino in sprošča različne psihične napetosti. Vse našteto torej pomaga, da varnostniki v zahtevnih postopkih reagirajo bolj zbrano, so bolje pripravljeni nanje, in da je po dogodku hitrejša njihova mentalna in fizična adaptacija.
Za uporabo svojega fizičnega potenciala potrebuje varnostnik najprej zdravo telo in ustrezno fizično energijo. Za ustrezno ravnovesje na tem fizičnem nivoju potrebujemo dovolj spanja, počitka in gibanja ter ustrezne prehranjevalne navade. Od varnostnikov, ki so izčrpani, neprespani in z nezdravimi prehranjevalnimi navadami ne moremo pričakovati posebnih presežkov in ustrezne mentalne stabilnosti. Če dodamo zraven izmenskega in nočnega dela še stresne obremenitve z naslova ogrožanja varnosti, potem je več kot dovolj razlogov, da bi delo na področju varovanja moralo spadati v posebno kategorijo, ko govorimo o tveganjih za zdravje in problematiko osebne varnosti.
Zaradi nasilnih dogodkov lahko pride do lažjih ali težjih poškodb, v določenih primerih je lahko ogroženo tudi življenje varnostnikov. Vse to pa so tudi dovolj tehtni razlogi, da mora biti tovrstno delo zelo dobro načrtovano, in v celostnem pogledu urejena skrb za varnostnike v prvem planu. Če bodo varnostniki ustrezno motivirani in pripravljeni na delo ter zdravi, bodo dobro opravljali svoje naloge, kar je pomemebno za naročnika varovanja in za konkurenčno prednost ter ugled varnostne službe oz. podjetja.
Zaradi narave dela bi ob podpori delodajalcev morali vsi varnostniki redno skrbeti za ustrezen psihofizični potencial. Delodajalci bi morali omogočati ustrezne pogoje, ter sistematično spremljati njihove osnovne parametre moči, vzdržljivost, veščin samoobrambe in mentalno stabilnost.
V celostnem pogledu je na dobrih psihofizičnih komponentah lažje graditi mentaliteto zmagovalca, ki jo varnostnik pri svojem delu potrebuje, da bi dosegel cilj, ki je v tem primeru zagotavljanje varnosti in reda na varovanem območju.
Foto: IVK/Varensvet
Usposabljanje varnostnikov na področju osebne varnosti in samoobrambe Perun Task
Upravičeno se poraja temeljno vprašanje, tako za varnostnike, kot za vse ostale poklice, ki se pri svojem delu srečujejo s fizičnim nasiljem in z visokimi tveganji za varnost in zdravje (policisti, mestni redarji, pravosodni policisti itd), kako ravnati v visoko tveganih situacijah. Kako bo torej varnostnik, ki nima ustreznega psihofizičnega potenciala, nima znanja in osnovnih veščin samoobrambe, (po)skrbel za svojo varnost v postopkih, ter za varnost ostalih ogroženih oseb na varovanem območju?
Glede na naravo dela bi za usposabljanje varnostnikov za osebno varnost in samoobrambo potrebovali sistemsko ureditev, ali vsaj sistematičen pristop delodajalcev. Za ustrezno znanje in usposobljenost bi v podjetjih morali skrbeti specialisti, ki so ustrezno usposobljeni za osebno varnost in zaščito. To je v organizacijah lahko varnostni menedžer, inženir varovanja, varnostnik nadzornik, varnostnik ali druga oseba, ki je v gospodarski družbi zaposlena na področju integralne korporativne varnosti in dodatno usposobljena po tovrstnem programu, ki ga v Sloveniji izvaja IVK Inštitut/Varensvet. Gre za zelo dobro usposobljenega strokovnjaka/operativca z ustreznim znanjem za delovanje, ki je v vsakem trenutku sposoben delovati v tveganih varnostnih razmerah in situacijah, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi.
Ker se varnostne razmere v svetu zelo spreminjajo, ocenjujemo, da bo v naslednjih letih to eden izmed najbolje iskanih profilov/strokovnjakov na področju osebne varnosti in zaščite. V prvi vrsti je za tovrstne strokovnjake pogoj, da imajo ustrezen psihofizični potencial in vsaj osnovno znanje veščin samoobrambe, na katerem se gradijo ostale kompetence.
Foto: IVK/Varensvet
Priporočila in minimalni standardi za varnostnike na področju psihofizičnega potenciala in samoobrambe
Stresne situacije, s katerimi se pri svojem delu vsakodnevno soočajo varnostniki je veliko lažje obvladovati, če oseba poseduje dober psihofizični potencial. Pri tem je še toliko bolj pomembno, da je tudi hitrejša mentalna in fizična adaptacija posameznika. Z redno telesno aktivnostjo aktiviramo in krepimo tudi fazo mentalne žilavosti. Če pogledamo kardio aktivnost tek in kolesarjenje vidimo, da smo pri teh aktivnostih vseskozi v t.i. boju s samim seboj. Na ta način krepimo vztrajnost in mentaliteto zmagovalca, ki nam pomaga tako v stresnih službenih situacijah, kot v življenju nasploh.
Da bi bil varnostnik osnovno usposobljen za ustrezno ravnanje v tveganih situacijah z elementi fizičnega nasilja, bi se moral redno ukvarjati s taktično funkcionalno vadbo, ki vsebuje vaje za moč in vzdržljivost ter samoobrambo vsaj 2-krat tedensko po 90 minut. Vsak, ki se redno usposablja in ukvarja s funkcionalno taktično vadbo, dobro ve, kaj je v omenjenem času mogoče narediti, da bi v nevarnih situacijah delovali najbolj zbrano in ustrezno.
Iz zapisanega torej pomeni, da usposabljanja v manjšem obsegu, kot je 144 ur na leto ne morejo varnostnikom omogočiti dovolj ustrezne usposobljenosti za svoje delo, predvsem v varnostno tveganih in nasilnih situacijah.
Vsak varnostnik bi moral s taktično funkcionalno vadbo in samoobrambo krepiti najbolj pomembne mišične skupine za vitalnost in delovanje. Te so z vidika narave dela, tako v statičnem, kot v dinamičnem pogledu pomembne za funkcionalnost nog, rok, ramen, stabilizacije trupa in vratu. Pri tem pa seveda igra pomembno vlogo tudi srčno-žilni sistem in tehnike dihanja, kar je v stresnih situacijah izjemno pomembno.
Z vsakim posameznikom se pred izvajanjem programa opravi uvodno testiranje in meritve, s katerimi je potrebno pridobiti vpogled v njegovo psihofizično stanje. To je še posebej pomembno za vse, ki niso redno aktivni, bodo pa začeli z aktivnostmi. Na podlagi tega se za vsakega pripravi ustrezen program aktivnosti.
Osnovni program taktične funkcionalne vadbe zajema naslednje aktivnosti:
TREBUH/STABILIZACIJA TRUPA
PLANK 360: 3 serije – plank spredaj + levi stranski + desni stranski + vaje za trebušne mišice (Izvedba: dvig zgornjega dela trupa/ramen in prsnega dela). Izvedba do 70 % lastnih zmogljivosti. Odmor med serijami 60 sek.
V nadaljevanju so izhodišča za osnovno vzdržljivost, v razmerju moški 100 %, ženske 70 %.
Odlično: plank spredaj 150 sek. + levi stranski 60 sek. + desni stranski 60 sek. + 50 ponovitev za trebušne mišice.
Zelo dobro: plank spredaj 120 sek. + levi stranski 40 sek. + desni stranski 40 sek. + 40 ponovitev za trebušne mišice.
Dobro: plank spredaj 60 sek. + levi stranski 30 sek. + desni stranski 30 sek. + 30 ponovitev za trebušne mišice.
Zadovoljivo: plank spredaj 45 sek. + levi stranski 15 sek. + desni stranski 15 sek. + 15 ponovitev za trebušne mišice.
* pri tem je potrebno omeniti, da je izvedba t.i. vaj/trebušnjakov oz. dvig trupa, ki jih še vedno izvajajo na testiranjih v policiji, v SV, v šolah in verjetno še kje, z vidika poškodb zelo tvegana za posameznika. Znanost je namreč v tem delu zelo napredovala, kar je pomembno tudi za preprečevanje poškodb, ki nastanejo zaradi izvajanja tovrstnih vaj za trebušne mišice.
Foto: IVK/Varensvet
ROKE/RAMENA/HRBET
DVIG NA DROGU Z LASTNO TEŽO DO VIŠINE BRADE: 3 serije do 70 % lastnih zmogljivosti (odmor med serijami 60 sek.)
Izhodišča za osnovno vzdržljivost, ki veljajo za oba spola enako.
Odlično: 8 in več Zelo dobro: 5-7 Dobro: 3-4 Zadovoljivo: 1-2
Foto: IVK/Varensvet
NOGE/ZADNJIČNE MIŠICE
POČEPI: 3 serije do 70% lastnih zmogljivosti (odmor med serijami 60 sek.)
Izhodišča za osnovno vzdržljivost, ki veljajo za oba spola enako.
Odlično: 80 in več Zelo dobro: 70-79 Dobro: 60-69 Zadovoljivo: 50-59
Foto: IVK/Varensvet
ROKE/RAMENA/HRBET (pomembna pravilna izvedba)
SKLECE: 3 serije do lastnih zmogljivosti (odmor med serijami 60 sek.)
V nadaljevanju so izhodišča za osnovno vzdržljivost, v razmerju moški 100 %, ženske 70 %:
Odlično: 50 in več Zelo dobro: 35-49 Dobro: 20-34 Zadovoljivo: 15-19
Foto: IVK/Varensvet
Osnovni program za ohranjanje dobre telesne pripravljenosti varnostnikov in varnostnic po priporočilih avtorja prispevka
Ocena in vrednosti aerobnih vzdržljivosti za varnostnike in varnostnice (M/2.400 m; Ž/1.600 m) po priporočilih avtorja prispevka
Osnovni sistem in tehnike samoobrambe
Vsak varnostnik bi se moral redno tedensko usposabljati za potrebe delovanja v nasilnih in nevarnih situcijah ter poznati osnovne veščine in sistem učinkovite samoobrambe. Pri tem izpostavljamo naslednje vidike:
- Postavitev v prostoru in kontrola napadalca na varnostni razdalji;
- Obramba pred napadom/udarci z rokami;
- Obramba pred napadom/udarci z nogami;
- Obramba pred napadom dveh ali več napadalcev;
- Obramba pred napadom z nožem, palico ali orožjem;
- Obramba pred različnimi prijemi; za vrat, za ramo, telo/obleko, za roke, od zadaj, pred podiranjem
Osnovna priporočila za varnostnike, ki pri svojem delu uporabljajo strelno orožje
Vsi varnostniki in tudi ostali, ki pri svojem delu uporabljajo oz. posedujejo strelno orožje (policisti, pravosodni policisti, vojaki idr), bi morali vsaj 3-krat tedensko izvajati suhi trening in 1-krat na mesec streljanje na strelišču. Pri streljanju na strelišču ne gre za precizno streljanje, temveč za izvedbo dinamičnega/taktičnega streljanja, ter odpravo zastojev, menjave okvirjev itd. (Gerjevič, Kump, Jevnik 2017).
Za varno in učinkovito ravnanje z strelnim orožjem bi moral vsak varnostnik, ki ga poseduje tudi ”dihati z njim”, zato je redno usposabljanje zelo pomembno in nujno potrebno.
Zaključek
Stanje na področju zasebnega varovanja v Sloveniji in v tujini ni ravno na takšni ravni, da bi bil poklic zasebni varnostnik ustrezno cenjen. Se je pa v zadnjih 20-ih letih na tem področju vseeno toliko spremenilo, da varnostniki niso več vratarji pri svojem delovanju, kot v percepciji ljudi. Je pa dejstvo, da se varnostne razmere zelo hitro spreminjajo, tveganje za poklice, ki opravljajo naloge varovanja se povečujejo, plačilo za delo ni ustrezno ovrednoteno (razen izjem), premalo je učinkovitih usposabljanj itd.
Zaradi narave dela bi morali zraven strokovnih kompetenc vsi varnostniki redno skrbeti za ustrezen nivo psihofizičnega potenciala in za znanje veščin samoobrambe. Pri tem imata zelo pomembno vlogo dobra mentalna in fizična komponenta posameznika.
Za spremembe na tem področju bodo morali delodajalci prevzeti bolj proaktivno vlogo, in se ne zadovoljiti z zakonodajo, ki predpisuje zgolj minimalni obseg tovrstnih usposabljanj, kar nikakor ne zadosti niti osnovnim potrebam. Človek, njegova varnost in zdravje morata biti vedno na prvem mestu. Dobra mentalna in fizična pripravljenost in osnovno znanje samoobrambe prinašajo potrebno stopnjo samozavesti, ki je za varnostnike pri opravljanju nalog zelo pomembna.
Proaktivno delovanje varnostnikov in energija, ki jo lahko imajo na razpolago v vsakem trenutku je odraz njihovega fizičnega potenciala. Ta pa pomaga v situacijah, ki od njih zahtevajo visoke napore in učinkovit način odzivanja.
Verjamemo, da imajo delodajalci v zasebnem varovanju veliko drugih težav oz. izzivov, ki so za njihov finančni vidik bolj pomembni, pa vendar osebna varnost in zdravje varnostnikov ni nepomembna stvar. To področje bi moralo biti pomembno, tako za delodajalce, naročnike varovanja, kot za samo družbo oz. nacionalno varnost. Podjetja, ki imajo to področje ustrezno urejeno, da imajo dobro usposobljene in aktivne kadre/državljane (varnostniki so nenazadnje tudi državljani), to lahko pripomore tudi k bolj varni družbi in boljši družbeni odgovornosti.
Viri:
- Kovačič, A. (2007). Priročnik za usposabljanje in psihofizične aktivnosti varnostnikov.
- Gerjevič A., Kump R., Jevnik T. (2017). Priročnik za usposabljanje varnostnikov.
Andrej Kovačič, vodja programov in inštruktor v Centru Varensvet E: andrej.kovacic@varensvet.si
