Uvod
Poklic varnostnika je v današnjem času precej podcenjen, med tem ko narava tega poklica ostaja koristna – v kolikor je opravljen pravilno. Nekatere ukrepe varnostnika lahko uvrstimo v »državni podsistem uporabe sile« in sicer glede na pravno-formalno mesto, ki ga imajo ukrepi varnostnika, izvirajoči iz Zakona o zasebnem varovanju (Žaberl, 2009). Varnostnike pa lahko obravnavamo tudi kot deležnike t.i. pojava »pluralizacije policijske dejavnosti«, ki se je v zadnjih desetletjih močno razširil v sferi zagotavljanja varnosti ter kot takšen predstavlja dopolnilo javnim službam kot je policija (Tominc, Dvojmoč in Sotlar, 2016).
Delovanje varnostnika
Poglavitno delo varnostnika je zaznavanje in razreševanje razmer, ki vodijo ali pa bi lahko vodile v kaznivo ravnanje (npr. prestopek po hišnem redu ali po delovni disciplini, prekršek po katerem izmed zakonov ali pa celo katero izmed kaznivih dejanj) ter stanj ali pojavov, ki bi lahko ogrozili zdravje in življenje ljudi ali premoženje (npr. iztekanje vode v objektu, požar, izpad električne energije, razne elementarne nesreče, itd.).
Varnostnik se pri svojem delu ravna po predpisih pozitivne zakonodaje z njegovega področja – to sta predvsem Zakon o zasebnem varovanju ter »Pravilnik« za izvajanje tega zakona. V dodatno pomoč (in obvezo!) so mu drugi pravni akti in podzakonski akti, ki urejajo red ali javni red na dotičnem varovanem območju – ti so: hišni red (npr. varovanje nekega objekta), Zakon o varstvu javnega reda in miru (npr. varovanje prireditve na javnem prostoru) ter ostali posebni predpisi naročnika storitve zasebnega varovanja.
Poleg izvajanja ukrepov varnostnika, ko je to potrebno, se varnostnik poslužuje tudi drugih oblik dela. Te so predvsem: obhodi varovanega območja, opazovanje, pregledovanje, spremljanje stanja alarmnih naprav (požarni, proti-vlomni ter drugi alarmi), odzivanje na te alarme, zavarovanje kraja kaznivega dejanja ali nesreče, vodenje varnostnega dnevnika, itd. Varnostniki-interventi, varnostniki nadzorniki, varnostniki telesni stražarji, varnostni tehniki ter varnostni menedžerji pa imajo še nabor drugih bolj specializiranih oblik dela.
Primer 1: varovanje objekta
Naloge varnostnika, ki je zadolžen za vzdrževanje stanja varnosti na nekem objektu tako lahko obsegajo obhodno dejavnost, spremljanje video-nadzornega sistema, upravljanje z vrati, zapornicami ali drugimi mehanskimi ovirami za omogočanje/onemogočanje dostopa, vodenje evidenc strank in obiskovalcev, vodenje evidence izposojenih ali izdanih ključev, kartic in drugih predmetov, vodenje evidence o prometu vozil na varovanem območju, vodenje varnostnega dnevnika ter druga posebna opravila. Zelo podobno je delo varnostnika-receptorja, ki pa po navadi vključuje še prevzemanje ali posredovanje telefonskih klicev, e-pošte ali navadne pošte, evidentiranje potrebnih osebnih podatkov obiskovalcev ali strank, posredovanje takšnih podatkov ustreznim bazam v skladu z zakonom, prevzemanje in/ali izdajanje določenih pošiljk, izvajanje površinskih pregledov prtljage, ugotavljanje istovetnosti ter druga posebna opravila po naročilu naročnika varovanja.
Primer 2: obhod varovanega območja
Izvajanje obhodov varovanega območja je sestavni del skoraj vsake službe varovanja. Ima nekaj podobnosti s patruljiranjem, ki je sicer oblika policijskega dela. Med izvajanjem obhoda sta v ospredju dva namena: prvi je opazovanje in zaznavanje odklonskih pojavov, drugi pa je demonstracija prisotnosti službe varovanja. Oba namena sta tako »kurativne« kot »preventivne« narave – torej služita razreševanju zaznanih odklonskih pojavov ter preprečevanju le-teh. Med izvedbo obhoda je varnostnik pozoren predvsem na najbolj kritična mesta varovanega območja (ta se razlikujejo od območja do območja), kjer svoje zaznavanje usmerja v možne odklone. V primeru objektov opazuje, posluša ter vonja, da bi zaznal znamenja škodljivih pojavov (ogenj, dim, plin, smojenje, prasketanje električnih naprav, kapljanje vode, lomljenje stekla, gibanje nepooblaščenih oseb, itd.). Pri svojem delu lahko uporablja svetilko, radijsko zvezo, kakšno posebno merilno napravo, itd. V primeru odkritja hujših odklonov in pojavov ima varnostnik predpisane postopke ravnanja, ki vključujejo tudi obveščanje varnostno-nadzornega centra (VNC), varnostnika interventa, policije ter drugih nujnih služb in naročnika varovanja. V primeru požara ali eksplozije varnostnik pozna tudi uporabo gasilnih aparatov ter postopkov evakuacije. Prav tako mora biti vešč nudenja prve pomoči. Pri načrtovanju obhodne poti si lahko pomaga tudi z tlorisom varovanega območja, kjer je izrisana mreža gasilnikov in hidrantov ter jo tako spozna in preverja njihovo dostopnost v skladu s požarni redom.
Primer 3: varovanje javne prireditve
Javno prireditev štejemo v eno iz med dveh pojmov javnih zbiranj. Drugo vrsto predstavljajo javni shodi (Nunič, 2011).
Prireditev javnega značaja se razlikuje od tistih prireditev, ki so v gostinskih lokalih. Slednje predstavljajo posebno obliko dela v zasebnem varovanju. Javna prireditev je recimo Silvestrovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani, »Lampijončki« na študentskem kampusu v Mariboru ali pa derbi na enem od nogometnih stadionov, itd. Varovanja javnih prireditev se razlikujejo glede na želje naročnikov varovanja – ta je praviloma sam organizator javne prireditve, ki je z zakonom obvezan, kdaj mora organizirati službo varovanja (Nunič, 2011).
Delo varnostnika tako lahko obsega vse od površinskih pregledov navijačev nogometne tekme pa do opozarjanja obiskovalcev koncerta v mestnem parku, da naj za seboj pospravijo prinešeno steklovino. Glavni nalogi varnostnika na javni prireditvi sta: zagotavljanje upoštevanja pravil organizatorja prireditve ter vzdrževanje javnega reda na takšni prireditvi. Navedeno se dosega tako z uporabo nabora ukrepov varnostnika kot s posebnimi oblikami dela: obhodna služba, npr. v primeru koncerta – varovanje dostopa do odra ter zaodrja in spremljanje nastopajočih, kontrola dostopa do ekskluzivnih prostorov (sanitarije za nastopajoče, VIP loža, itd.), nudenje prve pomoči (opitim, porezanim ali kako drugače prizadetim osebam), prepoved vnosa ali uporabe s strani organizatorja prepovedanih predmetov (steklovine – zaradi nevarnosti vreznin ali uporabe le-te kot orožja; pirotehničnih sredstev, itd.). Izvajajo se lahko še druga posebna opravila. V zadnjem času je zaradi naraščajočega pojava terorizma potrebno upoštevati tudi ta vidik javne prireditve. S tem namenom varnostniki svojo pozornost posvečajo morebitnim sumljivim predmetom puščenim na samem ali npr. v koših za smeti, opazujejo morebitno sumljivo vedenje posameznikov, se predhodno pripravijo za scenarij evakuacije varovanega območja v primeru terorističnega napada in nudenja pomoči pri umiku, se usklajujejo s policijo in službami nujne pomoči ter opravljajo razna druga opravila.
Zaključek
Opravljanje poklica varnostnika je torej večplastno in zahteva različna znanja in spretnosti. Na primerih varovanja objekta, obhodne dejavnosti ter varovanja javnih prireditev smo spoznali le nekaj najpogostejših oblik delovanja varnostnikov – vendar delo varnostnika lahko obsega še mnogo drugih oblik, glede na njegovo usposobljenost. V okviru sodobnega pojava pluralizacije policijske dejavnosti je poklic varnostnika vsekakor vedno bolj pomemben in predstavlja tudi razbremenitev službam kot je policija, vsaj v pred-fazi nastanka kaznivih ravnanj. Imunost zoper globalnim trendom kot je sodobni trend terorizma, za varnostnika ne velja, zato mora biti pripravljen ravnati tudi v primeru izrednega dogodka. Poklic varnostnika je vsekakor spoštovanja vreden, varnostniki sami pa morajo s svojim zgledom prispevati k upravičenosti tega naziva.
Viri:
- Nunič, M. (2011). Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ) : s komentarjem. Ljubljana: GV založba.
- Tominc, B., Dvojmoč, M. in Sotlar, A. (2016). Zasebno varovanje kot nadzorovalec privatiziranih urbanih prostorov : študija primera nakupovalnega središča v Sloveniji. Varstvoslovje, 18(2), 49-64.
- Žaberl, M. (2009). Uporaba prisilnih sredstev. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Avtor: Jure Puppis, absolvent varnosti in policijskega dela na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter kot varnostnik opravlja naloge varovanja objektov in javnih prireditev. E: jure.puppis@student.um.si
