Foto: TCB Bravo

Ko je vse v telesu proti tebi, se odločaš, ali boš poslušal strah ali vero. Največji izziv je bilo plavanje čez ledeno vodo. A tu ni bilo izbire. Samo vdihneš in greš. Voda cca. 10 stopinj, zrak nič dosti več. Roke otrpnejo, dihanje zadrhti, a duša – duša je tiha. Ko plavaš, čutiš, kako premaguje mraz telo. A prav tam, v tistem trenutku, ko te svet sili, da odnehaš, tam se rodi karakter. Pohvala Dušanu in Janiju za izjemen uspeh!

Več o objavi na povezavi TCB

Ko bodo prekinjene dobavne prehranske verige, bo zmanjkalo elektrike, bodo ugasnili sateliti za digitalno komunikacijo, bo še naprej živela zeleno modra, močna in varna skupnost.

Če vas ideja zanima, mislite modro in si želite živeti v zelenem in naravnem novem okolju, pišite in povezali vas bomo skupaj – v zeleno modro skupnost.

Kontakt: info@varensvet.si

Foto (so simbolične): Pixabay

Opredelitev izrazov:

Zakon o Informacijski varnosti opredeljuje kibernetski prostor, kibernetska varnost in kibernetska grožnja kot:

Kibernetski prostor je globalno informacijsko okolje, ki ga tvorijo informacijski sistemi in omrežja, podatki, digitalne naprave in njihovi uporabniki. Kibernetska varnost so dejavnosti, ki so potrebne za zaščito omrežnih in informacijskih sistemov, uporabnikov takih sistemov in drugih oseb, na katere vplivajo kibernetske grožnje. Kibernetska grožnja je vsaka potencialna okoliščina, dogodek ali dejanje, ki bi lahko poškodovalo, prekinilo ali drugače škodljivo vplivalo na omrežja in informacijske sisteme, uporabnike takih sistemov in druge osebe. (Zakon o informacijski varnosti – ZinfV-1, 2025)

Slovenski strateški in pravni okvir za kibernetsko varnost:

Temelj slovenske kibernetske varnosti je obsežna zakonodajna in strateška struktura. Celovitost in varnost digitalnega prostora zagotavljajo pomembni zakoni, kot so Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1, 2025). Pomembno je, da novi Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1), ki je bil sprejet maja 2025 in je začel veljati 19. junija 2025, prenese Direktivo NIS 2 v slovenski pravni red in vsebuje tudi podrobnejše predpise na področju informacijske varnosti. Tudi novi Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI-1), (ki je v veljavi začel 18. decembra 2024), posebej obravnava kritično informacijsko infrastrukturo, to pomeni, da so informacijsko-komunikacijska omrežja in sistemi, ki so ključni za delovanje države in družbe, prepoznani kot kritična infrastruktura in so predmet ukrepov za zagotavljanje odpornosti in varnosti. Pomembni pravni akti so tudi Zakon o obrambi (ZObr), Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Kazenski zakonik (KZ-1). Pravno podlago dopolnjujejo strateški dokumenti, kot sta Nacionalna strategija kibernetske varnosti in Digitalna Slovenija 2030, ki določata dolgoročne cilje in smernice za varnost digitalnih sistemov in podatkov, poleg tega, do leta 2027 se želi Slovenija uvrstiti med prvih 20 držav po nacionalnem indeksu kibernetske varnosti (NCSI), pri čemer poudarja cilj doseganja visoke varnosti v digitalnem gospodarstvu in družbi.

Zaščita kritične infrastrukture pred kibernetskimi grožnjami in ključne institucije pri zagotavljanju kibernetske varnosti v Sloveniji

Kritična infrastruktura, ki zajema sektorje, kot so energetika, promet, finance, zdravstvo in informacijske-komunikacije tehnologije (IKT), je še posebej ranljiva za kibernetske napade s potencialno katastrofalnimi posledicami. Pojmovanje kritične infrastrukture se je zaradi razvoja tehnologij in globalnih groženj precej spremenilo. Kibernetski prostor ne pozna meja, zato se terorizem tudi tako hitro širi, hkrati pa se pojavljajo vse sodobnejše grožnje varnosti vseh oblik, kot so kibernetski terorizem ali kibernetski kriminal, kibernetski napadi, itd. Tako je internet kot orodje globalizacije strateški komunikacije, indoktrinacijo, propagando, načrtovanje operacij, zbiranje obveščevalni podatkov itn., hkrati pa napadajo kritično infrastrukturo in poskušajo destabilizirati državo (Štrucl, 2020, str.71).

Slovenska skupina za odzivanje na računalniške incidente (SI-CERT), ki je operativna roka za obravnavo kibernetskih incidentov. SI-CERT zagotavlja tehnično pomoč, analizira grožnje, izdaja opozorila in je prva kontaktna točka za vsa vprašanja kibernetske varnosti v Sloveniji. Njihova vloga je ključna pri hitrem odkrivanju, analiziranju in odzivanju na kibernetske napade, zmanjševanju škode in zagotavljanju neprekinjenega delovanja storitev.

Viri:

• Štrucl, D. (2020). Pravni in institucionalni vidiki ureditve kibernetske varnosti in obrambe Republike Slovenije. [doktorska disertacija, Nova univerza, Evropska pravna fakulteta].

https://revis.openscience.si/Dokument.php?id=6557&lang=slv

• Zakon o kritični infrastrukturi – ZKI-1. (2024). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 18. decembra

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9003

• Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije – ReSNV-2. (2019). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 5. Oktobra

https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=RESO124

• Vlada republike Slovenije. (2023). Digitalna Slovenija 2030 – Krovna strategija digitalne preobrazbre Slovenije do leta 2030.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/DSI2030-potrjena-na-Vladi-RS_marec-2023.pdf

• SI.CERT. Zaščita sistemov.

https://www.cert.si/informacije-za-zascito-sistemov/

• Vlada republike Slovenije. (2016). Strategija kibernetske varnosti.

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/DI/Strategija_Kibernetske_Varnosti.pdf

Bazhe Petkov, študent Obramboslovja, FDV

Foto: Pixabay

Slovenska policija je neodvisen organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in pomemben del nacionalnega varnostnega sistema. Je profesionalna, visokostrokovna, avtonomna in moderna organizacija, ki je sposobna učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega življenja in zagotoviti visoko stopnjo varnosti ob spoštovanju zakonov, človekovega dostojanstva ter človekovih pravic in svoboščin. Je največji državni upravni organ v Sloveniji. Svoje poslanstvo, določeno v nacionalnih in mednarodnih predpisih, izvaja na celotnem državnem ozemlju, pod določenimi pogoji pa lahko pod okriljem mednarodnih varnostnih povezav in misij deluje tudi na ozemlju drugih držav.

IVK Inštitut za varnostno kulturo je neprofitna prostovoljska organizacija, ki zraven ozaveščanja o pomenu varnostne kulture v slovenski družbi in vzpostavitvijo Nacionalne mreže ambasadorjev varnosti, promovira tudi poklice na področju nacionalne varnosti. Brez tovrstnih poklicev ni mogoče zagotavljati varne skupnosti. To je še posebej pomembno v teh nemirnih časih, ki jih prinaša sodobna družba preko globalizacije in njenih negativnih vplivov.

Promocija poklicev IVK Inštituta za varnostno kulturo poteka na vsako letnih Dnevih nacionalne varnosti, kjer IVK Inštitut podeljuje priznanja leta policistom, pravosodnim policistom, vojakom, reševalcem nujne medicinske pomoči, prostovoljnim gasilskim društvom, ambasadorjem varnosti in za poseben doprinos na področju nacionalne varnosti. Prav tako poteka promocija preko spletnega portala Varensvet.si in revije Nacionalna varnost.

Policija oz. njeni strokovnjaki redno sodelujejo na dogodkih IVK Inštituta za varnostno kulturo, ki je že 11 let partner varne skupnosti.

Predstavnik IVK Inštituta je generalnemu direktorju Policije izročil fotografijo, ki je nastala leta 2023 v organizaciji IVK Inštituta, kjer so sodelovali omenjeni poklici, katerim IVK Inštitut zaradi predanosti svojemu poklicu in ljudem namenja še posebno pozornost.

Prav tako je bila generalnemu direktorju predana kovinska plaketa s sloganom IVK Inštituta, ki se glasi: SKUPAJ ZA VAREN SVET.

Portal Varensvet.si                                                                        E: info@varensvet.si    

Uvodna fotografija: Policija

Od začetka sirske državljanske vojne uporniške sile nikoli niso tvorile enotnega bloka, temveč so bile raznolika koalicija različnih milic. Nekatere so imele močno ideološko osnovo, druge so temeljile na plemenski, etnični ali verski pripadnosti, spet tretje pa so bile v resnici zgolj kriminalne združbe. Te milice so se skozi leta združevale in razpadale, kar je dodatno zapletlo razmere na terenu.

Milice so se razlikovale tudi po načinu delovanja – nekatere so delovale kot podtalne celice, medtem ko so druge nadzorovale določena območja, kjer so uspele vzpostaviti vsaj delno obliko oblasti, reda in celo osnovne institucije civilne družbe.

V tem kaosu sta se oblikovali dve glavni uporniški združenji: Svobodna sirska vojska (FSA) in Sirske demokratične sile (SDF).

Svobodna sirska vojska (FSA)

FSA je sestavljena iz več različnih frakcij. Najmočnejša med njimi je bila organizacija Hayat Tahrir al-Šam, ki je zadnjih sedem let vojne nadzorovala pokrajino Idlib.

Drugi pomembni deli FSA vključujejo:

• Južne celice v Dári, ki jih večinoma sestavljajo pripadniki skupnosti Druzov.
• Območje al-Suwajde, kjer delujejo mešane sile Druzov, kristjanov in sunitov.
• Manjša enota pri ameriški bazi al-Tanf, ob meji z Jordanijo in Irakom.
• Sirska nacionalna armada (SNA) na severu ob turški meji, ki jo močno podpira Turčija. Zaradi tega jo pogosto omenjajo kot »Turško podprta Svobodna sirska vojska«. Njeni člani so večinoma Turkmeni, ki se osredotočajo predvsem na boj proti kurdskim milicam.

Sirske demokratične sile (SDF)

Druga velika uporniška sila so Sirske demokratične sile (SDF), ki jih večinoma sestavlja kurdska milica YPG (Ljudske obrambne enote – Yekîneyên Parastina Gel). Delujejo v okviru širše koalicije, ki vključuje tudi druge manjšinske skupnosti: Arabce, Turkmene, Asirce in Armence. SDF so se med vojno borile tako proti režimskim silam kot tudi proti nekaterim frakcijam Svobodne sirske vojske.

Slika november 2024: Situacija v Siriji tik pred ofenzivo novembra 2024

 Ofenziva – konec Asadove vladavine

Ob zori 27. novembra 2024 so uporniške sile pod vodstvom Hejʿat Tahrir al-Šam sprožile obsežno ofenzivo na severu Sirije. V nekaj dneh so se jim pridružile še sile z juga, režimske enote pa so se hitro umikale proti Damasku. Ključen odpor so uporniki srečali 5. decembra v Hami, kjer je obrambo vodil Maher al-Asad, brat predsednika. A tudi ta obramba je kmalu padla. 7. decembra sta Bašar al-Asad in njegova žena pobegnila iz države – najprej v rusko bazo v mestu Hmejmim, nato naprej v Moskvo. S tem se je končalo 53-letno obdobje vladavine družine al-Asad.

Uspeh ofenzive je omogočila oslabljena podpora ključnih zaveznikov režima. Rusija je zaradi vojne v Ukrajini zmanjšala prisotnost v Siriji, Iran in Hezbolah pa so se zaradi konflikta v Gazi preusmerili v boj proti Izraelu.

Po skoraj 14 letih krvave vojne, ki je terjala več kot pol milijona življenj, se Sirija zdaj sooča z novim poglavjem – obnovo države. Svet dogajanje spremlja z upanjem, a tudi previdnostjo.

Slika december 2024: Situacija v Siriji po padcu režima.

Po revoluciji

Tranzicijska vlada

8. decembra 2024 so uporniške sile brez večjega odpora vkorakale v Damask. V dneh po zavzetju mesta je dejansko oblast prevzel Ahmed al-Šara (znan tudi kot Abu Mohamed al-Džolani), vodja Hayát Tahrír al-Šám (HTS). Že 10. decembra je razglasil oblikovanje začasne vlade in odstavil dotedanjega premierja Husseina Arnousa. Do 20. decembra je bil imenovan prehodni ministrski kabinet, v katerem je HTS združil politične zaveznike iz različnih opozicijskih frakcij, a še vedno brez večjih predstavnikov alevitov, Druzov ali Kurdov.

Januarja 2025 je bil al-Šara s potrditvijo v Narodni skupščini razglašen za predsednika države, čeprav številne mednarodne organizacije, vključno z OZN, volitev niso priznale kot legitimnih. Mednarodni pritisk se je okrepil po izjavi visokega predstavnika EU Josepa Borrella 3. februarja, ki je pozval novo oblast, naj “vključi vse ključne etnične in verske skupine” ter oblikuje vlado narodne enotnosti. Kljub začetnim pomislekom so ZDA in več članic EU 24. februarja suspendirale sankcije, s čimer so omogočile sprostitev nekaterih razvojnih sredstev in olajšale humanitarno pomoč.

Nova oblast se sicer poskuša prikazati kot legitimna in funkcionalna, a njena dolgoročna stabilnost bo v veliki meri odvisna od sposobnosti vključevanja marginaliziranih skupin ter vzpostavitve zaupanja doma in v tujini. Če HTS ostane dominantna brez širših reform, grozi nadaljnja polarizacija in odpor na terenu.

Gospodarska kriza in uničena infrastruktura

Po skoraj 14 letih spopadov je Sirija gospodarsko na kolenih. Inflacija je v začetku leta 2025 presegla 700 %, sirska lira pa je v januarju padla na zgodovinsko nizko vrednost – 15.000 SYP za ameriški dolar. Ključna industrijska središča, kot sta Alep in Homs, so v ruševinah. 12. januarja je nova vlada objavila oceno škode, ki je po podatkih sirskega Ministrstva za načrtovanje presegla 420 milijard ameriških dolarjev.

Velik izziv za novo oblast je tudi nadzor nad naravnimi viri. Naftna polja v regiji Deir ez-Zor so še vedno pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil (SDF), ki jih podpirajo ZDA. Poskus HTS, da bi 5. februarja prevzeli nadzor nad poljem al-Omar, je sprožil oborožene spopade z lokalnimi kurdskimi silami. Ti dogodki so dodatno oslabili zaupanje v vladno sposobnost obnove.

Evropska unija je 28. februarja izrazila pripravljenost za pomoč v višini 1,2 milijarde evrov, a le ob izpolnjevanju pogojev glede preglednosti, boja proti korupciji in politične inkluzivnosti. Hkrati je Savdska Arabija 3. marca napovedala podporo v višini 500 milijonov dolarjev, a tudi ta sredstva ostajajo pogojena s politično stabilnostjo.

Gospodarska obnova bo zahtevala ne samo tehnično obnovo infrastrukture, temveč tudi verodostojen pravni in politični okvir. Brez sodelovanja z mednarodnimi donatorji in lokalnimi akterji bo Sirija ostala ujetnica razdrobljenosti in gospodarske stagnacije.

Humanitarna kriza in begunci

Humanitarna situacija ostaja ena izmed najbolj perečih. Po podatkih UNHCR iz marca 2025 je več kot 5,3 milijona sirskih beguncev še vedno v tujini – največ v Turčiji (3,4 milijona), Libanonu (850.000) in Jordaniji (660.000). Hkrati je okrog 6,9 milijona ljudi notranje razseljenih. V provinci Idlib, kjer je skoraj polovica prebivalstva beguncev, so humanitarni pogoji kritični. 15 januarja je OZN opozorila na resno pomanjkanje hrane v begunskih taboriščih Bab al-Hawa in Atmeh. V Alepu je 21. februarja izbruhnila epidemija hepatitisa A, saj številne soseske še vedno nimajo dostopa do čiste vode. Zdravstvene organizacije opozarjajo, da brez mednarodne pomoči grozi izbruh večjih nalezljivih bolezni.

Čeprav nova oblast napoveduje začetek repatriacijskih programov, je napredek počasen. 18. marca je sirsko Ministrstvo za notranje zadeve objavilo načrt za prostovoljno vrnitev 50.000 beguncev do konca leta, vendar so številne organizacije izrazile dvom o izvedljivosti zaradi varnostnih tveganj. Humanitarna kriza predstavlja tempirano bombo, ki lahko ob naraščajočem nezadovoljstvu in slabih življenjskih pogojih znova sproži val nestabilnosti. Dolgoročna rešitev bo mogoča le s sistematično obnovo infrastrukture, vključujočim pristopom oblasti ter z mednarodnim nadzorom nad repatriacijo.

Izraelske operacije v Siriji

Izraelske vojaške operacije v Siriji so se po padcu Asadovega režima okrepile. Izrael je med 5. in 7. januarjem 2025 izvedel obsežne zračne napade na skladišča orožja v Damasku, Homsu in Dajr az-Zaurju. Po poročanju izraelskega obrambnega ministrstva so bili napadi usmerjeni proti Hezbolahu in iranskim silam, ki naj bi poskušale okrepiti svojo prisotnost v političnem vakuumu. Januarja 2025  je izraelska vojska objavila, da je izvedla racijo na gori Hermon in v celoti prevzela nadzor nad njenim sirskim delom. To je bil prvi izraelski kopenski premik v Siriji po več letih, ki je sprožil diplomatske proteste Libanona in Irana. Marca 2025 je pa izraelsko letalstvo uničilo domnevni iranski center za usposabljanje v bližini Latakije, pri čemer je bilo po nekaterih virih ubitih več kot 20 članov Hezbolaha. Izrael je kasneje potrdil, da bo nadaljeval s taktičnimi operacijami, dokler bo obstajala “grožnja iranske prisotnosti v Siriji”.

Izrael bo po vsej verjetnosti nadaljeval z operacijami, saj nov politični red v Siriji ne ponuja varnostnih zagotovil glede iranske prisotnosti. To pomeni, da Sirija ostaja prostor regionalnega rivalstva, z vsemi posledicami za civilno prebivalstvo in suverenost države.

Integracija oboroženih skupin

Sirija ostaja varnostno razdeljena. Čeprav so uporniške sile odstranile režim Bašarja al-Asada, se zdaj spopadajo z vprašanjem, kako združiti številne oborožene frakcije v enotno državno vojsko. Največje napetosti vladajo med SNA (Sirska nacionalna armada, pod turškim vplivom) in SDF (kurdske sile, pod zaščito ZDA). 2. januarja 2025 so v Manbidžu izbruhnili spopadi med SNA in SDF, podprti z zračnimi napadi turškega letalstva. V večdnevnih spopadih je bilo po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice ubitih več kot 60 borcev in civilistov.  ZDA so  poskušale posredovati pri pogajanjih v Erbilu, a so le-ta propadla.

V provinci Suvajda se 20. februarja Druzi niso odzvali na pozive nove oblasti k razorožitvi in so oblikovali lastne varnostne sile. V Latakiji, alevitski trdnjavi, pa so 3. marca izbruhnili protesti proti centralni oblasti, kar kaže na naraščajoče etnične napetosti.

HTS uradno zahteva integracijo vseh sil v “Narodno vojsko Sirije”, a hkrati ne priznava avtonomije SDF in Druzov. Če do dogovora ne pride, Siriji grozi libanonizacija – razdeljenost na konkurenčne milice brez enotne oblasti.

Zaključek

Sirija po padcu Asadovega režima leta 2024 ostaja globoko razdeljena in politično negotova. Nova oblast pod vodstvom Ahmeda al-Šare sicer poskuša vzpostaviti institucionalni nadzor in pritegniti mednarodno pomoč, a jo ovirajo gospodarska razbitost, etnične napetosti in prisotnost oboroženih frakcij brez skupnega cilja. Humanitarna kriza se poglablja, integracija beguncev ostaja počasna, medtem ko tuji akterji – zlasti Izrael, ZDA in Turčija – oblikujejo teren po svojih interesih. Sirija v letu 2025 še naprej ni država miru, temveč arena regionalnih konfliktov in neizpolnjenih obljub o enotnosti.

Matija Urankar

IVK Inštitut za varnostno kulturo je neprofitna prostovoljska organizacija, katere med drugim je tudi poslanstvo promocija poklicev na področju nacionalne varnosti. Brez tovrstnih poklicev ni mogoče zagotavljati varne skupnosti. To še posebej velja v teh nemirnih časih, ki jih prinaša sodobna družba preko globalizacije in njenih negativnih vplivov.

Promocija poklicev IVK Inštituta za varnostno kulturo poteka na vsako letnih Dnevih nacionalne varnosti, kjer IVK Inštitut podeljuje priznanja leta pravosodnim policistom, vojakom, policistom, reševalcem nujne medicinske pomoči, prostovoljnim gasilskim društvom, ambasadorjem varnosti in za poseben doprinos na področju nacionalne varnosti. Prav tako poteka promocija preko spletnega portala Varensvet.si in revije Nacionalna varnost.

Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) redno sodeluje na dogodkih IVK Inštituta za varnostno kulturo, kot so omenjeni Dnevi nacionalne varnosti in Festival ambasadorjev varnosti.

Predstavnik IVK Inštituta je generalnemu direktorju URSIKS izročil fotografijo, ki je nastala leta 2023 v organizaciji IVK Inštituta, kjer so sodelovali omenjeni poklici, ki so predani svojemu poklicu in ljudem, za kar jim IVK inštitut namenja še posebno pozornost.

Prav tako je bila generalnemu direktorju predana kovinska plaketa s sloganom IVK Inštituta, ki se glasi: SKUPAJ ZA VAREN SVET.

Portal Varensvet.si

Foto: IBA

Na srečanju ga je sprejel Rajko Bačnar, ki ima dosežen najvišji inštruktorski nivo pri mednarodni organizaciji IBA z nazivom profesor in je od leta 2005 direktor IBA Croatia za Balkan.

Foto: IBA

IBA je mednarodno priznana organizacija, ki izvaja najbolj učinkovita usposabljanja telesnih stražarjev za delo na področju zasebnega varovanja in na najbolj nevarnih območjih sveta. Rajko Bačnar je tudi poročnik hrvaške vojske v pokoju, ter lastnik in direktor zasebno varnostnega podjetja LYNX Security.

Foto: IBA

Prav tako je Tomaž Zabukošek začel z osnovnim usposabljanjem za telesnega stražarja po mednarodnem IBA programu, ki se odvija na Hrvaškem.

Portal Varensvet                                                                      E: info@varensvet.si

Kot vodja projekta VARNA ŠOLA od leta 2016 v Sloveniji in kot organizator 7. konferenc na temo varnosti in nenasilja v šolah, me zelo skrbi, kako se v Sloveniji lotevamo tovrstne problematike. Kaj smo v Sloveniji na področju varnosti v šolah zadnjih 10 let naredili in kaj na tem področju dejansko delamo? Ali imamo na tem področju nacionalni strateški dokument, iz katerega bi bilo vse to razvidno? Kaj na tem področju delajo občine, da bi bile šole čim bolj varne? Kaj na tem področju delajo vodstva šol? Koliko občin je naredilo celovito analizo stanja v šolah in sprejelo načrt za vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal osnovno varnost zaposlenim in učencem? Vprašanj je torej veliko, jasnih odgovorov pa verjetno bolj malo.

S področjem varnosti v šolah bi se na nivoju občin moral nekdo aktivno ukvarjati, spremljati stanje in biti v pomoč ravnateljem, ki so odgovorni za varnost v šolah. Mladih varstvoslovcev oz. strokovnjakov za varnostna vprašanja, ki bi se kot zaposleni na občinah lahko na tem področju specializirali je v državi dovolj, potrebno je samo vzpostaviti sistem, ki jim bo omogočil delo na tem področju. Tovrstni strokovnjaki bi lahko prav tako izvajali ozaveščanje in izobraževanje po šolah, ter krepili močno in varno lokalno skupnost, katere pomemben del so tudi šole. Policija ima na tem področju zaradi pomanjkanja kadra velike izzive s proaktivnostjo, da bi bila lahko, kot del sistema izobraževanja in ozaveščanja mladih o varnostni kulturi vsakodnevno prisotna po šolah.

Osnovni pokazatelj, kako šole skrbijo za varnost, torej vidimo že ob prihodu v šolo, kako (ne)odgovorno šola skrbi za varnost, nam kažejo številne šole, ki so prosto dostopne vsem, torej tudi tistim, ki imajo slabe namene. Preventiva je namreč zelo pomembna, če bodo vrata odprta, bodo lahko vstopili tudi tisti z slabimi nameni, sicer bi šli drugam. Enako je pri videonadzoru oz. kamerah, ki imajo močno preventivno vlogo, saj storilci gredo raje drugam, če vidijo, da so nekje kamere.

Skratka, za odgovoren pristop k zagotavljanju ustrezne varnosti v šolah je potrebno začeti pri ustanoviteljih šol, ravnateljih, zaposlenih v šolah, starših in skupnosti, kot celoti. Prva in osnovna naloga je, da se naredi celovita analiza stanja varnosti v šolah po občinah, in da se na podlagi te analize začne postavljati sistem varnosti v šolah, ki bo zagotavljal osnovne elemente varnosti. Seveda pa tukaj ne govorimo o tem, da bi v šole morali postavljati detektorje kovin in oborožene varnostnike, saj že mehki pristopi lahko zelo učinkujejo. Celovit varnostni sistem, ki mora delovati, da nekdo sistematično skrbi zanj, ozaveščanje, znanje o varnosti in preventiva so namreč najmočnejše orožje za varno šolsko okolje, kot za lokalno skupnost.

Andrej Kovačič                                                               E: andrej.kovacic@varensvet.si

Uvodna fotografija: Pixabay

Rajko Bačnar, ki ima sicer dosežen najvišji inštruktorski nivo z nazivom profesor, kjer so na svetu samo 3 osebe s takšnim nazivom je od leta 2005 direktor IBA Croatia za Balkan. IBA je mednarodno priznana organizacija, ki izvaja najbolj učinkovita usposabljanja telesnih stražarjev za delo na področju zasebnega varovanja in na najbolj nevarnih območjih sveta. Rajko Bačnar je tudi poročnik hrvaške vojske v pokoju, ter lastnik in direktor zasebno varnostnega podjetja LYNX Security.

Foto: IVK Varensvet.si

Gostitelja sta nam predstavila obe organizaciji, kako izvajajo usposabljanja za delo na področju zasebnega varovanja in s katerimi izzivi se pri svojem delu srečujejo ter orožje, ki ga pri svojem delu uporabljajo. Pri usposabljanju na področju varnega rokovanja z orožjem dajejo še posebno pozornost s t.i. suhim kondicioniranjem, ki ga izvajajo na simulatorju. Na ta način lahko vsi varnostniki, ki imajo v posesti orožje, s svojim orožjem urijo rokovanje z orožjem in med drugim tudi taktično streljanje na simulatorju. Stroškovno gledano lahko na ta način zasebno varnostna podjetja svojem varnostnem osebju na tedenskem nivoju zagotavljajo neprekinjeno kondicioniranje z orožjem, ter s tem med drugim preprečujejo potencialne nesreče pri rokovanju z orožjem v delovnem času.

Foto: IVK Varensvet

Ob tej priložnosti je direktor IBA Croatia, Rajko Bačnar podelil Andreju Kovačiču iz IVK Inštituta, diplomo častnega člana IBA Croatia za doprinos razvoja organizacije v regiji.

IVK Inštitut je v Sloveniji Platforma za vse tiste, ki jih delo na področju telesnih stražarjev zanima, bi želeli postati telesni stražarji po mednarodno priznanem programu IBA in bi se med drugim želeli tudi preizkusiti z delom v mednarodnem okolju.  

Varensvet.si                                                                             E: info@varensvet.si

V prvem delu je predavatelj predstavil management organizacijske varnosti, sistem delovanja za zagotavljanje najvišjega nivoja varnosti in segmentov, ki jo sestavljajo, poklice, varnostne cone in njihov pomen za zagotavljanje celovite varnosti, pomen proaktivnega dela varnostne službe, kriminaliteto, ki jo zbira in analizira FBI v ZDA itd. Model organizacijske varnosti, ki ga je predstavil predavatelj je mogoče uporabiti za vse večje organizacije in sisteme, tako v gospodarstvu, kot na ministrstvih, v Policiji, Generalštabu SV, Centrih za socialno delo, šolah itd.

V drugem delu predavanja so udeleženci dobili primere iz prakse, ki so jih v vlogi strokovnjakov morali reševati ter predstaviti.

Vsi udeleženci so v zaključnem delu predavanja prejeli IVK medalje z sloganom SKUPAJ ZA VAREN SVET, ki je slogan IVK Inštituta za varnostno kulturo in Slovenskega združenja za varen svet. Vsak posameznik namreč lahko prispeva v mozaik naše skupne varnosti pri čemer moramo vedno začeti pri sebi. Še posebej pa je to pomembno za bodoče strokovnjakinje in strokovnjake na celovitem področju varnosti in varovanja.

Portal Varensvet.si                                                                                  E: info@varensvet.si

Fotografije v slaidih, vir Pixabay