Ste ravnateljica OŠ Košana, katero obiskuje 130 otrok in učencev, kajti v okviru šole imate tudi vrtec. Ali nam lahko poveste, kako je biti danes ravnateljica osnovne šole, glede na to, da smo starši postali kar zahtevni in v določenih primerih tudi nasilni, določene vrednote v družbi pa so izgubile svoj pomen?
Delo ravnatelja se je verjetno nekoliko spremenilo v zadnjih 10 letih. Birokracija zdaj predstavlja večji del dela. Pri delu s starši in otroci na naši šoli ni večjih težav. Pomembno je, da smo delavci šole strokovno podkovani, ter da svoje delo vestno in korektno opravljamo, tako se izognemo nepotrebnim konfliktom, hkrati pa lahko ustrezno utemeljimo svoje odločitve in delo, v primeru da do nesporazumov ali konfliktov vseeno pride.
V slovenskih šolah je po raziskavah kar visoka stopnja medvrstniškega nasilja, kjer naj bi prevladovalo predvsem psihično nasilje medtem, ko niso zanemarljivi tudi primeri fizičnega nasilja. Kakšne izkušnje imate na vaši šoli s tovrstnim nasiljem in kako se soočate z njim?
V šolskem letu 2013/14 smo si kot temo samoevalvacije izbrali ravno nasilje. Nasilje med učenci ni prisotno v veliki meri, saj je učencev malo. Kljub temu pa se pojavlja. Takrat delujemo v skladu z Vzgojnim načrtom šole in Pravili šolskega reda. S strokovnimi delavci sprejemamo skupne dogovore, kako reagirati ob pojavu nasilja. Z večjo organiziranostjo strokovnih delavcev ob pojavu nasilja ter hitrejšim in bolj usklajenim delovanjem smo zato dosegli pomemben korak k zmanjševanju le-tega. Organizirano imamo stalno dežurstvo na hodnikih ter med obroki, pri avtobusih…..kar je še dodatno zmanjšalo verjetnost nasilja med učenci.
Foto: arhiv OŠ Košana
Opažamo, da se na področju varnosti mora prvo zgoditi nekaj hudega, da se zadeve začnejo premikati v pravo smer. Običajno to pomeni, da prvo potrebujemo “žrtve”, da začnemo izvajati preventivne in ostale potrebne ukrepe, s katerimi bi lahko preprečili marsikateri neljubi dogodek. Kot ravnateljica nosite veliko odgovornost tudi na področju varnosti in varovanja otrok in zaposlenih v šoli. Kako na vaši šoli obvladujete vsa varnostna tveganja, ki so značilna v šolskem prostoru?
Na šoli si prizadevamo za varnost ne glede na to, da nasilje med učenci ni prisotno v veliki meri. Ob pojavu hujšega nasilja se samo pokaže, kako dobri so preventivni ukrepi, ki so sprejeti na šoli, in kaj je potrebno izboljšati. Včasih je težko predvideti vse, kar se lahko zgodi. Ob pojavu posameznega nasilja se o tem pogovorimo z učiteljskim zborom, svoje ukrepanje poskušamo izboljšati tudi z izmenjavo dobrih praks z drugih šol.
Varnost v šolah je izjemnega družbenega pomena. Varna šola naj bi bila tista, ki se sistematično in celovito ukvarja z varnostno problematiko, ima sprejeto varnostno politiko in potrebne mehanizme za obvladovanje varnostnih tveganj ter staršem in javnosti ob koncu šolskega leta javno predstavi varnostno problematiko in izvedene ukrepe.
Kakšno je vaše mnenje, ali vodstva šol res skrbi, da bi v javnosti šola dobila sloves ne varne šole, če bi celovito predstavile varnostne dogodke in z njimi povezano problematiko ter izvedene ukrepe?
Menim, da se vodje šol nimamo česa bati, če vemo, da smo delo opravili po svojih najboljših močeh ter v skladu z zakonodajo.
Ali menite, da bi zaposlovanje strokovnjakov za varnost v šolah, ki bi zraven varnostne problematike v šoli, skrbeli tudi za ozaveščanje in izobraževanje mladih o varnostni kulturi, prispevalo k izboljšanju varnosti v šolah?
Menim, da na naši šoli to ni potrebno, saj je število otrok majhno, število strokovnih in pedagoških delavcev dovolj veliko, da lahko znotraj kolektiva poskrbimo za varnost na vseh področjih. Na večjih šolah, pa bi lahko bila morda tudi to rešitev.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
