Ob tem zavedanju navajamo nekaj nasvetov, s katerim se je mogoče izogniti, da ne postanemo tarča.

Žeparji pogosto delujejo v skupinah, pri čemer sami povzročijo gnečo, ter na različne načine zamotijo žrtev, da bi prišli do našega premoženja.

Pri tem najpogosteje uporabljajo naslednje trike:

• V gneči se nekdo zaleti v vas, in vam pri tem iz žepa, nahrbtnika ali torbice ukrade vrednostne predmete (mobilni telefon, denarnico itd).
• V gneči vas obkroži skupina, eden izmed njih pa vam pri tem izmakne mobilni telefon, denarnico ipd.
• V avtobusu ali vlaku, kjer je gneča, se nekdo vedno bolj neprijetno pomika proti vam. Ker se mu želite izogniti, mu obrnete hrbet, pri čemer so vaši vrednostni predmeti v nahrbtniku, v torbi, v zadnjem hlačnem žepu za storilca še bolj dosegljivi.
• Oseba pred vami se ob vstopu ali izstopu iz javnega prevoznega sredstva, trgovine ali podobnih situacij nenadoma ustavi, skloni in podobno odreagira. V trenutku vaše nepozornosti, vam njegov pomočnik ukrade vrednostne predmete.
• Ko vas nekdo sprašuje za pot, cesto, trgovino in pred vas pomoli načrt mesta, je vaša pozornost usmerjena v to, kako mu boste pomagali, medtem pa vam drugi storilec ukrade denarnico, mobilni telefon ipd.
• Nekdo vas namerno umaže s sladoledom, ali drugo hrano oz tekočino. Med opravičevanjem in izvajanjem čiščenja, vam sam ali njegov pomočnik ukrade vrednostne predmete.
• V trenutku, ko vas v trgovini nekdo sprašuje, kje so posamezni artikli, in ko mu prijazno kažete, kje naj bi bili, vam njegov pomočnik iz nakupovalnega vozička vzame vrednostne predmete ali torbico.
• Neznanec vam po zelo prijaznem pozdravu izroča rožo ter vas pri tem objame. Med tem, ko ste presenečeni, vam iz žepa ali torbice izmakne mobilni telefon ali denarnico.
• Med nakupovanjem vas nekdo opazuje ter vam ponudi pomoč, da vam pomaga nositi nakupljeno blago. Pri tem vam izmakne denarnico na vrhu torbe ali vrečke.
• Nikoli ne imejte vrednostnih predmetov na zadnjem sedežu avtomobila, kajti v vožnji po mestu oz kjer se promet počasi premika, vam bo nepridiprav odprl zadnja vrata v avtomobilu, vam vzel predmete in zbežal. Težko, da boste v prometu kar zapustili avtomobil in tekli za njim. Če že imate tako, potem bodite v avtomobilu zaklenjeni.

Nekaj nasvetov, da bodo vaši predmeti čim bolj varni:

• nosite jih v notranjem žepu z zadrgo;
• v denarnici imejte čim manj gotovine;
• čim manj razkazujte vsebino denarnice;
• ne odlagajte vrednostnih predmetov v nakupovalne vozičke, na pulte ipd;
• denarnice in mobilne telefone imejte vedno pri sebi, če jih že morate odložiti, jih ne izpustite izpred oči;
• če morate nositi večjo količino gotovine, si zagotovite ustrezno spremstvo

Viri:

• Pridobljeno: www.policija
• Pridobljeno: www.crimedoctor.com

1. Pomirite otroke, na način, da jim poveste, da so varni. Poudarite, da je šola zelo varen kraj. Pomirite njihova čustva ter jim povejte, da so vsa čustva v redu, ko se zgodi kaj neprijetnega. Naj otroci spregovorijo o svojih občutkih.
2. Vzemite si čas za pogovor. Naj vas njihova vprašanja vodijo do tja, koliko informacij vam bodo dali. Bodite potrpežljivi in pozorni na namige, ki vam jih bodo morda želeli izdati. Nekateri otroci bodo raje to napisali ali narisali v risbi.
3. Imejte pojasnila razvojno primerna. Predvsem mlajši otroci vključujoč prvo triado potrebujejo kratke in enostavne informacije, da bi razumeli zagotovila, da so njihove šole in domovi varni, in da so odrasli tisti, ki jih bodo zaščitili. Starejši otroci v drugi in delno v tretji triadi bodo bolj glasno spraševali o tem, ali je šola zares varna in kaj je bilo storjenega na njihovi šoli za dobro varnost. Pogovorite se z njimi o prizadevanjih šole in o aktivnostih varne šole. Delno v tretji triadi in dijaki bodo imeli že različna mnenja o vzrokih nasilja v šolah in v družbi nasploh. Delili bodo že konkretne predloge o tem, kako narediti šolo varnejšo in kako preprečiti tragedije v družbi. Pri tem poudarite vlogo, ki jo imajo mladi pri ohranjanju varne šole s konkretnimi smernicami za varnost.

Pomembno je mladim povedati, da nasilje ni nikoli rešitev za osebne težave.

Pripravil: Andrej Kovačič           E: andrej.kovacic@varensvet.si

Nekaj splošnih nasvetov za vašo osebno varnost ali varnost vaših najbližjih:

• Dobro premislite o tveganjih pred povabilom nekoga, ki ste ga pravkar spoznali.
• Nikoli ne pustite nikogar v vašo stavbo (blok), če ga ne poznate ali ne preverite kdo je oz od kje prihaja. Vsak serviser ali druga pooblaščena oseba mora imeti službeno izkaznico.
• Če vidite kaj sumljivega, to sporočite na PP ali koordinatorju skupine za varnost v vaši soseščini, če jo imate/poznate.
• Pri izbiri kje bivati oz. najeti stanovanje ali hišo, se prepričajte, da je okolje varno. Informacije lahko pridobite na PP ali pri koordinatorju skupine za varnost v soseščini, če obstaja. Kraj obiščite tudi ponoči.
• Potovanja načrtujte v naprej. Poskrbite, da nekdo ve, kje boste in s kom in kdaj načrtujete vrnitev.
• Ne pozabite, da alkohol in droge lahko resno vplivajo na vašo sposobnost za varno načrtovanje poti in aktivnosti.
• Če ste na poti s prijatelji ali s skupino ljudi, potem pazite drug na drugega, da se vsi varno vrnete domov.
• Izogibajte se klepetu z vašim mobilnim telefonom ali poslušanju glasbe na slušalkah (med hojo, tekom), saj bo to odvrnilo pozornost na okolico, kjer se boste gibali in ne boste mogli pravočasno zaznati morebitnih tveganj oz. nevarnosti v primeru, da bi morali hitro odreagirati na določeno nevarnost, ki bi se nenadoma pojavila pred vami.

Vaša varnost na javnem mestu/ulici:

• Bodite pozorni na svojo okolico in ljudi okoli sebe, še posebej, če ste sami ali pa je tema.
• Če je le mogoče, potujte v družbi.
• Ostanite v dobro osvetljenih prostorih/predelih, kolikor je to mogoče.
• Izogibajte se hoji blizu grmičevja, tik ob vogalnih delih zgradb, in mest, kjer se lahko nekdo skrije ali vam pripravi zasedo.
• Hodite samozavestno.
• Poskrbite za očesni stik z ljudmi med hojo, katerim se približujete.
• Ne odzivajte se na pogovor z neznanci na ulici.
• Če nosite torbico, jo trdno držite ob sebi, z roko ob telesu.
• Ko se gibate ponoči se držite prometnih ulic in v bližini drugih ljudi. Izogibajte se nevarnih zakotnih ulic in območij, ki so slabo osvetljena, zapuščenih parkov, odročnih parkirnih mest, garažne hiše ipd.
• V primeru, da ste v novem okolju, se vedno pozanimajte, če obstajajo območja, ki se jih je potrebno izogibati.
• Če vidite, da je nekdo v nevarnosti, dobro premislite, kako mu lahko pomagate preden to storite, da ne ogrozite svoje varnosti. Seveda je odločitev povezana oz. odvisna od vaših sposobnosti, izkušenj in veščin, s katerimi razpolagate. Lahko pomagate že, da kričite na pomoč, pokličete policijo ali na splošno naredite veliko hrupa, da bi pritegnili pozornost.
• Morda boste obremenjeni s torbami ali vrečkami oz. ostalo prtljago, vendar vedno hranite eno roko prosto, v primeru, da bi morali hitro odreagirati na določeno nevarnost, ki bi se nenadoma pojavila pred vami.

Vaša varnost v povezavi z avtomobilom:

• Vedno zaklenite vrata avtomobila po vstopu ali izstopu iz vašega avtomobila.
• Avto parkirajte na dobro osvetljenih mestih.
• Ko prihajate do avtomobila, poglejte okoli njega in imejte ključe vedno pripravljene za vstop, da se čim manj časa zadržujete pred vstopom vanj.
• Pred vstopom v avtomobil preverite sedeže, da vas ”neznanec” ne čaka na njih.

Vaša varnost pri vožnji z javnimi sredstvi/z avtobusom:

• Izogibajte se samotnim avtobusnim postajam.
• Ko vstopate na avtobus, imejte karto že pripravljeno.
• Bodite pozorni na ljudi okoli sebe.
• Torbico ali torbo, kjer imate vrednostne predmete imejte ob telesu in v vidnem polju.
• Bodite pozorni na žeparje v gneči.
• Če načrtujete potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi (vlak, avtobus), vedno preverite čas zadnjega odhoda, da kje ne ostanete pozno v noč.
• Če je avtobus prazen ostanite na nivoju blizu voznika ali vodnika. Na vlakih (ali na podzemni železnici) sedite z drugimi ljudmi in se izogibajte praznih vagonov.
• Če se počutite nelagodno v bližini nekoga, ne bojte se, da se premaknete na drugi sedež ali prevoz.

Varnost v vaši pisarni:

• Nikoli ne puščajte torbice in vrednostnih predmetov in denarja na vidnem mestu ali v suknjičih in jaknah na obešalniku.
• Če delate sami in glede na naravo dela imejte vrata od pisarne zaklenjena.
• Če ste v dvigalu z drugo osebo, se postavite v bližino nadzorne plošče. Če bi bili napadeni, pritisnite alarm in čim več kontrolnih gumbov, kot je mogoče.
• Bodite pozorni na žeparje v gneči v dvigalu.
• Bodite pozorni na evakuacijske poti za nujne primere.
•  Ko zapuščate prostor (sobo, pisarno) vedno zaklenite vrata in zaprite okno, tudi če ste le odšli za kratek čas.

Obveščajte policijo, če pride do kriminalnih dejanj!

Vsak bi moral to upoštevati in odgovorno ravnati za poročanje o kriminalu. Pri prijavi vsa dejstva o kriminalu policiji pomagajo pri odkrivanju le-teh. V ZDA predvidevajo, da naj bi bilo vsaj eno od dveh kaznivih dejanj neprijavljeno, bodisi zato, ker ljudje mislijo, da s tem ne morejo pomagati oz. zato, ker ne želijo sodelovati. Če o kriminalu ne poročamo, se lahko ta pojavljajo še naprej, brez da bi se kaj spremenilo.

Viri: www.crimedoctor.com

Andrej Kovačič                                       E: andrej.kovacic@varensvet.si

• reševanje iz vode in
• oživljanje po rešitvi iz vode.

Reševanje iz vode

Reševanje je treba dobro, a hitro premisliti. Reševalec mora ostati miren in zbran. Znati mora razumno gospodariti s svojimi močmi, posebno če pride v nevarnost tudi sam.

Utapljajočega poskušajte najprej reševati s kopnega – ponudite mu palico, vrzite mu vrv, konec obleke, desko, žogo ali podobno. Le če to ni mogoče, skočite v vodo.

Pred reševanjem slecite obleko in sezujte čevlje. Potapljajočemu se vedno približajte od zadaj, nikoli od spredaj. Kdor ni telesno primerno močan, naj začne z reševanjem šele, ko se utapljajoči utrudi. Če ne morete rešiti, vedite: manjše zlo je ena smrt kakor dve. Če vam rešitev uspe, takoj začnite z oživljanjem. Nemudoma pokličite zdravnika in odstranite vse nadležneže.

Le zdravnik lahko ugotovi smrt. Pri množičnih nesrečah poskušajte reševati le posameznike. V gneči je reševanje brezupno. Ko ste utopljenca spravili k zavesti, čim prej obvestite nujno medicinsko pomoč. Vadite reševalne in osvobodilne prijeme.

Pri oživljanju utopljenca veljajo danes naslednja pravila:

Če je le mogoče, naj reševalec začne umetno dihanje z usti že v vodi, ko začuti tla pod nogami. Brž ko je utopljenec na suhem, ga je treba sleči do bokov. Na vsak način mu odpnite ovratnik in zrahljajte pas. Kadar opazite ovire v zgornjih dihalih, naglo odstranite iz utopljenčevega nosa, ust in žrela blato, pesek ali alge, prav tako tudi zobno protezo. Na možnost tujkov morate pomislite, kadar čutite pri vpihavanju v dihalnih poteh odpor.

Ne zamujajte se s poskusi odstranjevanja vode iz pljuč in drobnih sapnic. Voda iz nosa, ust, žrela, sapnika in večjih sapnic bo odtekla, če le za trenutek dvignete utopljenca v pasu tako, da glava z oprsjem visi navzdol.

Položite utopljenca na hrbet, sprostite dihalno pot in takoj začnite z umetnim dihanjem usta na usta pri odraslih in usta na usta in nos pri otrocih. Če utopljenec ne kaže znakov življenja, je treba hkrati z umetnim dihanjem začeti tudi z zunanjo masažo srca.

Če srce ne začne ponovno biti in če utopljenec ne začne sam dihati, ga je treba oživljati z umetnim dihanjem in zunanjo masažo srca, dokler ne kaže znakov življenja, dokler ne pride služba nujne medicinske pomoči oziroma dokler nismo povsem izčrpani. Prej sme prekiniti oživljanje le zdravnik.

Postopek oživljanja: izvedemo pet začetnih umetnih vpihov, nato nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem v razmerju 30 : 2. Po eni minuti oživljanja pokličemo številko 112 in nadaljujemo z masažo srca in umetnim dihanjem.

Utopljenca, ki se je zavedel, oblecite ali zavijte v suho obleko ali odejo, ker je izgubil mnogo toplote. Utopljenca skrbno opazujte. Na to pazite tudi med prevozom v bolnišnico! Nevarnost za utopljenca namreč še ni minila: dihanje lahko nenadoma zopet preneha. Zato ga vestno opazujte, dokler ga ne oddate zdravniku ali v bolnišnico.

Vsakdo, ki se je utapljal in pri tem vdihnil nekaj vode, sodi v bolnišnico, čeprav ga ni bilo treba oživljati. Možni so namreč hudi pljučni zapleti.

Na organiziranih kopališčih utopitev tako rekoč ni več ali pa je njihov vzrok bolezen (infarkt, epileptični napad) ali precenjevanje telesnih sposobnosti.

Vir: objava na spletni strani Policije

Policija svetuje:

• Ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode.
• Ne puščajte otrok brez varstva pri obali ali bregovih jezer, rek, še manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Starše in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.
• Vodne blazine in drugi pripomočki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti.
• Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, po obilnem obroku počakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijači.
• Ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne.
• Upoštevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljših razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost.
• Vzvalovljeno morje in morski tokovi praviloma odnašajo kopalce od obale.
• Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču.
• Uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje.
• Brzice skrivajo presenečenja in pasti. Ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite čim več podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reševanje.
• Na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo. Previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih, zato ne bo odveč. Pazite na druge in njihovo premoženje. Če bomo vsi tako ravnali, bo zagotovljena večja varnost.
• Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati bližnjo gramoznico.
• Bodite previdni pri hoji ob vodi, še zlasti če hodite po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko tragično konča. Starši še posebej pri tem pazite na svoje otroke.

Kopanje je dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim in prostočasnim dejavnostim. Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki. V morju pa morajo biti kopalci v mejah 150-metrskega pasu ob obali, če ni drugače določeno.

Ne pozabimo na varnost na “črnih” ali divjih kopališčih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Žal tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih ne morejo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel Nezaposlenim dostop prepovedan! ali Kopanje na svojo odgovornost!, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo. Izredno nevarne so tudi zapuščene gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihče ne nadzira. Ponekod seže voda tudi do 15 metrov globoko. Upoštevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna! Še posebej na to opozarjamo otroke. Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo. Vode, v kateri se kopamo, ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne), v primeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo.

Z varnostnega vidika so problematične tudi različne rekreacijske dejavnosti na vodi, kot so rafting (splavarjenje), kanjoning (plezanje v kanjonih z vrvno tehniko in spuščanje po brzicah), hidrospid (spuščanje po brzicah s pomočjo deske), bungee jumping (skakanje z elastiko).

Previdnost ni odveč niti pri hoji ob vodi, še zlasti če so bregovi strmi. Le trenutek nepazljivosti in zdrs se lahko tragično konča. Starše in vzgojitelje pa opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa čeprav plitvi.

Lastniki oziroma upravljalci plovil na vodah morajo zagotoviti varno plovbo ter varnost ljudi in premoženja na plovilu. Plovilo ne sme ogrožati varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi. Rešilni jopiči pa morajo biti shranjeni na priročnem mestu.

Če opazite, da se nekdo utaplja, ne skačite brezglavo za njim v vodo. Če niste dober plavalec, bo vaš pogum lahko zaman, reševalci pa bodo morali namesto ene osebe lahko reševati celo dve.

Utapljajočemu lahko življenje reši že vaš klic na center za obveščanje (112) ali policijo (113), na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo.

Poleti si ljudje bodisi na morju bodisi na rekah, jezerih radi izposodimo čoln ali kakšno drugo plovilo. Moramo vedeti, da nam izposojevalci opreme in sredstev, namenjenih športnim dejavnostim in dejavnostim v prostem času, lahko izposodijo le tisto opremo, ki ustreza trenutnim vremenskim in vodnim razmeram. Prav tako opreme ne smejo izposojati osebam, mlajšim od 15 let, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je ta mlajša oseba zaupana v varstvo. Oprema in sredstva morajo biti ob izdaji tehnično brezhibna, nas – uporabnike pa morajo seznaniti z osnovami uporabe. Opreme in sredstev tudi ne dajejo osebam, ki so pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihotropnih snovi, ter duševno in fizično prizadetim osebam, ki bi lahko s svojo dejavnostjo ogrozile svojo ali tujo varnost, če so brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je oseba zaupana v varstvo. Med delovnim časom pa morajo izposojevalnice zagotoviti stalen nadzor nad izposojenimi plovili in prisotnost osebe, ki je usposobljena za reševanje iz vode.

Prav tako ima vse več ljudi bazen na domačem vrtu. Ti bazeni so nevarni predvsem za otroke, ki lahko med igro mimogrede padejo v vodo. Starši, ne puščajte svojih otrok, ko se gredo kopat, brez nadzora! Pripetijo se lahko tudi drugačne neprijetnosti, kot so padci, zvini ali zlomi okončin, odrgnine ipd. Zato priporočamo naslednje ukrepe.

Stalna kontrola (nadzor) bazena: Stalen nadzor bazena je edina varna pot za preprečevanje utopitev. Če svojega otroka ne morete najti, najprej preverite bazen – sekunde tečejo.

Primerno stalno kontrolo bi morali zagotoviti naslednji ukrepi:

• Nikoli, niti za sekundo, ne pustite svojih otrok samih v kopalnih kadeh ali bazenih. Ne mislite, da se vam in otrokom nepričakovano ne more nič pripetiti.
• Če že morate zapustiti bazen, odpeljite otroka s sabo.
• Odgovornost za varnost otrok je naloga odraslih. Te naloge ne zaupajte starejšim otrokom, zanje je to prevelika odgovornost. Mnogo otrok se utopi ob navzočnosti starejših bratov ali sester.

Pred gradnjo bazena se posvetujte s strokovnjakom, ki vam bo svetoval pravilno postavitev in obliko bazena glede na vaše okolje, število uporabnikov in čas uporabe bazena.

Za varno uporabo bazena velja opozoriti na naslednje:

• Okoli bazena je priporočljivo postaviti primerno oblikovano ograjo, ki bo predvsem majhnim otrokom preprečevala morebitne padce v bazen.
• Poleg bazena ne puščajte stolov ali drugih predmetov, ki bi jih otroci lahko uporabili za premagovanje ovir (ograje).
• Vzdržujte bazen – voda v bazenu naj ne bo motna ali umazana.
• Raven vode v bazenu naj sega čim bolj do roba bazena, kar olajša morebitno “plezanje” iz bazena.
• Pri gradnji bazena se izogibajte ostrim robovom ter spolzkim materialom, ki povzročajo zdrs in otežujejo prijemanje.
• Izliv vode oz. curki v bazenu naj bodo usmerjeni tako, da plavajoče predmete (npr. žogo ipd.) usmerijo v plitvejši del bazena poleg stopnic ali lestve.
• Lestve in stopnice, ki vodijo iz bazena, naj bodo nameščene na vsaki strani bazena.
• Slednje naj ne bodo spolzke in naj ne dopuščajo zdrsa.
• Priporočljiva oprema bazena je tudi reševalna deska. V bazenih je vse več poškodb hrbtenice zaradi neprimernih skokov v vodo. Z desko je mogoče najprimerneje imobilizirati ponesrečenca tako, da je reševanje zanj veliko varnejše.

Med zadnjimi in najpomembnejšimi ukrepi za preprečevanje utopitev je udeležba vašega otroka na katerem od plavalnih tečajev, ki so namenjeni začetnikom, slabšim plavalcem in tudi dobrim plavalcem in kjer se je možno naučiti plavanja ter prve pomoči pri utopitvah.

Izberite plavalni tečaj, kjer se bo vaš otrok naučil, kako ravnati pri igri v vodi ali ob njej, kajti znanje plavanja je osnovni pogoj za varno počutje v vodi. Voda ni razvedrilo ali varen kraj za igranje, če vaš otrok ne zna plavati. Poskušajte izvedeti čimveč o programu plavalnega tečaja. Vprašanja naj bodo usmerjena predvsem k vsebini programa: katerim posebnim veščinam bo pri učenju plavanja namenjenega največ časa in s kakšnimi tehnikami se bodo te veščine osvojile, koliko inštruktorjev se bo ukvarjalo s tečajniki. Prepričajte se, ali se bo vaš otrok poleg plavanja naučil hrbtno lebdeti na vodi, počivati in pravilno dihati ter plavati pri valovanju vode. Znanje teh veščin je zelo pomembno za varno počutje otroka v vodi.

Nasvet za naključne reševalce iz vode. Kako reševati iz vode? Utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo, da bi ga rešili. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je velikanski telesni napor. Utapljajočemu se je potrebno približati s hrbtne strani in ga zagrabiti na primer za lase. Če se utapljajoči oklene reševalca, za slednjega ni drugega izhoda, kot da se potopi in se tako reši smrtonosnega prijema.

Vir: objava na spletni strani Policije

• Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v ostalih letnih časih pa izognete mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.

• Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.

• Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.

• Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z zdravnikom.

• Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak – spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).

• Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.

• O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.

• Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.

• Za vzpone naj planinci uporabljajo izključno označene planinske poti, kajti vse več nezgod se zgodi prav pri hoji po brezpotjih, iskanje poškodovanih izven poti je oteženo, s hojo po brezpotju pa lahkomiselneži ne ogrožajo le sebe, ampak s proženjem kamenja tudi ostale planince, ki se gibljejo po poteh.

Hoja v gore:

• Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
• Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazovati okolico ter poslušati – padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.

• Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje, naj določa najšibkejši član skupine.

• Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.

• Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.

• Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.

• Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.

• Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.

• Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.

• Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.

• Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.

• Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.

• Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.

• Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.

Vir: objava na spletni strani Policije

Kar nekaj ljudi, ki so bili priče terorističnim napadom je povedalo, da so pred tem opazili sumljivo vedenje določenih oseb. Torej, ko se nahajamo na krajih, kjer lahko pride do tovrstnih napadov, je pomembno, da opazujemo okolico, in če opazimo kaj sumljivega, se takoj umaknemo iz območja in obvestimo policijo. Ko vstopamo v zaprte prostore, je zelo pomembno, da si pri tem prvo ogledamo, kje so zasilni izhodi, da v primeru umika vemo v katero smer bomo bežali.

Kraji, kjer lahko pride do terorističnih napadov, so običajno mesta, kjer se nahaja veliko ljudi, nakupovalni centri, mestna središča itd. V primerih, če dobite občutek, da je nekje nevarno, kar zaupajte svojemu notranjemu glasu. V tem primeru se raje takoj umaknite z območja ali v bližino zasilnih izhodov.

Torej, kako ravnati, če se znajdemo na kraju terorističnega napada?

1. Potrebna je takojšnja in odločna reakcija z umikom na varno območje. Nikakor ne smemo oklevati s tem, da čakamo na navodila in kaj v tem primeru storiti.
2. Če je mogoče takoj poiščemo zasilne izhode. V primeru, da so zasilni izhodi zaprti, pri umiku poiščemo varno zavetje za debelimi betonskimi zidovi, kajti lesene, steklene in podobne tanke pregrade in mize nas ne bodo obvarovale. Nekateri strokovnjaki za varnost odsvetujejo, da ležemo na tla in da se naredimo mrtve.
3. Ko najdemo primerno zavetje, izklopimo zvok mobilnega telefona, smo čisto tiho, in takoj obvestimo kaj in kje se dogaja, morebitno število teroristov, ali so zajeli talce ipd. Najbolje je, da na različne naslove pošljemo sms sporočila, in glede na situacijo pokličemo 113.
4. Dosedanje izkušnje terorističnih napadov kažejo, da teroristi na izbrani dan vedno planirajo več zaporednih napadov ali eksplozij, zato bodite pozorni in se umikajte podobnim krajem.
5. Po vsakem napadu bo mnogo ljudi hudo ranjenih, zato bo na voljo le nekaj minut, da jim pomagate. Zato je znanje prve pomoči, ki zaustavlja krvavitve, preprečujejo zlom hrbtenice in varna evakuacija s kraja nesreče, izjemnega pomena.

Ko greš zvečer ven:

1.  Naredi načrt: kam in kako greš, kdaj in kako se vrneš. Po kateri poti greš, kdaj gre zadnji avtobus, vlak …? Kako se vrneš, če zamudiš prevoz.
2. Vzemi rezervni denar za taksi!
3. Po možnosti bodi vedno v družbi s prijatelji (tudi, ko greš in se vračaš z destinacije)!
4. Naj bo baterija mobilnega telefona napolnjena! Imaš vpisane pomembne kontakte (starši, prijatelji …)?
5. Če uporabljaš javni prevoz (avtobus, vlak ipd.), bodi pozoren na vsakogar, ki se ti približa.
6. Nikoli ne počivaj (ali zaspi) na avtobusu ali avtobusni postaji.
7. V pogovoru z neznanci ne izdajaj svojih osebnih podatkov.
8. Pijačo, ki si jo naročil, imej vedno pod nadzorom (zlasti dekleta!).
9. Ne pretiravaj z uživanjem alkohola!
10. Bodi pozoren na okolico, ko zapuščaš lokal!

Pripravila: mag. Marko Potokar, Andrej Kovačič             E: andrej.kovacic@varensvet.si

Čeprav se največ nevarnosti za našo varnost zgodi od več napadalcev, bomo tokrat obravnavali predvsem (ne)varnost na štiri oči, torej od enega napadalca. Glede na statistiko se 80 % nasilnih napadov zgodi v primerih, ki vključujejo dva ali več napadalcev (Potokar in Kovačič, 2014).

Zelo pomembni vidiki samozaščite temeljijo na preventivi, ki vključuje celovito opazovanje in prepoznavanje morebitnih napadalcev ter izogibanje nasilnim situacijam. Ko pa se znajdemo v neizbežnih, konfliktnih situacijah, je potrebno hitro odreagirati ter poiskati možne izhode za ”preživetje” (Potokar in Kovačič, 2014).

Samoobramba je tisto, kar se zgodi oziroma bi se moralo zgoditi, ko več ne moremo drugače odvrniti nevarnosti za našo varnost, torej preprečiti neposredno nevarnost. Vsi imamo pravico do uporabe sile, da sebe in svoje bližnje zaščitimo pred nasiljem oziroma poškodbami. Pomembno pa je poudariti, da mora biti na splošno uporaba fizične sile naša zadnja možnost za reševanje konfliktov, in ne naša prva.

Napadalci imajo za svoja dejanja vedno določen motiv, dostop do žrtve in priložnost. Pri tem je zelo pomembno, da vemo naslednje. Napadalci:

• se ne borijo pošteno. Uporabljajo zasede, prevaro, presenečenje, šok in nenadno nasilje. Torej hitro premagati svojo žrtev in dobiti tisto, kar potrebujejo. To pomeni, da morate storiti vse, kar je potrebno, da se izognete napadu, se zaščitite oz da zbežite iz položaja živi in zdravi.
• niso vsi enaki. Obstaja velika razlika med tem, kako delujejo napadi tolpe, posiljevalca ali napadi mladostnikov. Vedno in povsod bodite pozorni na svoje instinkte. Najbolj nevarni so napadalci, ki načrtujejo teren in presenečenje v svojo korist. Iščejo možnosti, da najmanj tvegajo. To pomeni, da imajo vse pod nadzorom, ne samo na njihovo predvideno žrtev, temveč pazijo na težave (policija, priče) in načrtujejo evakuacijsko pot odprto. Zato morate imeti vedno odprte oči in pot za izhod za pobeg.
• zelo dobro opazujejo in izbirajo tarče. Zelo dobro prepoznavajo tiste, ki so manj samozavestni, sami in izkoriščajo njihov položaj. Vedno izbirajo šibke, negotove, tiste, ki nimajo samozavesti. Samozavestni ljudje so veliko manj verjetni, da bodo potencialna žrtev. Stik z očmi in drža so odlični pokazatelji samozavesti, ki jih uporabljajo za komunikacijo. Če vas bo dojemal kot preveliko tveganje/nevarnost, vas bo verjetno izločil za morebitno žrtev.
• lahko delujejo tudi v skupini. Vedno se zavedajte možnosti, da je lahko več kot en napadalec. Skupinska dinamika nasilja je zelo zapletena in tekoča ter se lahko hitro spreminja.
• so vedno v prednosti. Lahko trenirate in se pripravljate, kako zmanjšati tveganja za napade in kako preživeti, vendar ni mogoče napovedati, kdo, kje in kdaj vas bo napadel. Akcija je vedno hitrejša od reakcije, zato se pripravite za realnost, da če boste napadeni, bo to verjetno iz smeri, ko boste najmanj pričakovali. Napadalec je tako v večji prednosti.

Da bi ohranili svojo varnost, je pomembno vedeti tudi naslednje:

• da bi bili uspešni pri zagotavljanju osebne varnosti, je najbolje, da ne pride do kontakta. Če se vas nihče ne more dotakniti, vas bo težko poškodoval. Vedno morate vedeti, kje ste, kam greste, kje boste našli varen kraj za pobeg ipd.
• pomembna je taktika, ki jo je potrebno upoštevati. V milisekundah boste morali sprejeti odločitev, ki bi lahko bistveno vplivala na vašo varnost in ”preživetje”.
• zelo pomembno je, da ne podcenjujete napadalca, kajti nikoli ne poznamo njegovega pravega namena.
• ali je napadalec oborožen (ali obstaja več, kot en napadalec?). Bodite pozorni na izbokline v oblačilih, ki bi lahko kazale na strelno orožje ali drugo orožje. Poglejte za nože za pasom ali v žepu.
• Poglejte vašo lokacijo, ali ste na javnem mestu, v bližini nakupovalnega središče ali poslovne oz druge stavbe, kjer bi lahko kričali in pritegnili pozornost.

Obstaja nekaj zelo preprostih korakov, ki jih lahko naredimo v svojem življenju, da zmanjšamo tveganje za fizične napade. Kako lahko sami vplivamo na to, da smo manj privlačni kot potencialna tarča? Najprej in predvsem, da smo potencialno manj ranljivi za napadalca (Potokar, 2014:4).

• Izobražujte se: vzemite si čas, in se udeležite tečaja celovite samoobrambe za osebno varnost.
• Poskrbite, da je vaš dom varen in da so vse varnostne pomanjkljivosti odpravljene: Vrata in okna so vedno zaklenjena, vedno imejte napolnjen mobilni telefon pri roki itd.
• Poskrbite za varnost informacij in podatkov: ne dajte nobenih osebnih podatkov na splet ali po telefonu, ne da bi najprej preverili, kdo bo imel dostop do njega in kako bo uporabljen.
• Socialno mreženje (facebook ipd): so odlični in enostavni načini za napadalce, da pridobijo dostop do vaših podatkov. Obstaja tudi prefinjena programska oprema za sledenje.
• Ohranite zavedanje o razmerah okrog vas: bodite pozorni in samozavestni. To pomeni, pozorni na svoje okolje. Da bi razvili ustrezno situacijsko miselnost, si moramo najprej priznati, da obstajajo nevarnosti za našo varnost in da smo vsi lahko potencialna tarča za nasilje in kriminal.
• Imejte varnostni načrt: pri načrtovanju vaše varnosti, ni potrebno biti preveč zahteven, da bi omejevalo vaš življenjski slog. Učinkovit varnostni načrt je tisti, ki ga lahko uporabite vsak trenutek. Če je preveč kompleksen, potem ga boste težko učinkovito uporabili. Pri tem pa ne pozabite na svoje instinkte. Če boste dobili slab občutek, ko ste z nekom v določeni situaciji, je najbolje kraj takoj zapustiti.
• Zakon hitrosti: če menite, da ste v potencialni nevarnosti, se hitro umaknite na varno. Dlje kot boste čakali, manj možnosti boste imeli na voljo.

Viri

• Potokar, M. (2014). Priprava in izvedba treningov celovite samoobrambe. IVK
• Potokar. M., Kovačič. A. (2014). Sistemi in komponente celovite samoobrambe in samozaščite za preživetje v nasilnih situacijah. Seminar, Zagreb.

Uvodna fotografija: Pixabay

Avtor: Andrej Kovačič     E: andrej.kovacic@varensvet.si

Da bi lastniki in vodstva podjetij in organizacij prišli do pomembnih ugotovitev, kakšna je varnostna kultura vaših  zaposlenih, imamo za vas nasvet in rešitev.

Vas zanima? Kontaktirajte nas: M: +386 31 202 456 ali E: andrej.kovacic@varensvet.si