Mag. Metod Jerman, sodni izvedenec za borilne veščine

0

Kakšno vlogo ima sodni izvedenec za borilne veščine, ko vas povabijo na sodno obravnavo?

Sodni izvedenec ni nikoli povabljen le na sodno obravnavo. Sodišče mu v konkretnem primeru vedno odredi izdelavo izvedenskega mnenja. Šele v nadaljevanju pa ga, v kolikor je potrebno razjasniti še kakšna dejstva ali okoliščine, povabi na sodišče. Predvsem je to odvisno od pravdnih strank, ki morebiti zahtevajo pojasnitev kakšnih detaljev iz izvedenskega mnenja.

Naloga sodnega izvedenca za borilne veščine je največkrat ta, da sodišču poda mnenje o tehnikah, ki so bile uporabljene. Katere tehnike so to, ali so bile te pravilno izvedene, in ali so v bile v konkretni situaciji sploh izvedljive. Ali so posledice, ki so nastale lahko posledica izvedenih tehnik.

Izvedenec poda tudi mnenje o tehnikah, ki bi lahko bile uporabljene, pa niso bile. Se pravi, da mora izvedenec ugotoviti, kakšno znanje konkretnih borilnih veščin je imela oseba, ki jih je uporabljala, kakšno telesno moč in konstitucijo. Vse to se ocenjuje glede na osebo, zoper katero je bila tehnika borilnih veščin uporabljena. Seveda mora izvedenec ocenjevati tudi ostale okoliščine in pogoje, ki lahko vplivajo na pravilno ali nepravilno izvedbo borilnih tehnik. Tu mislim na vremenske pogoje, kraj, kjer so se tehnike izvajale, prisotnost drugih oseb itd.

Na sodni obravnavi izvedenec po potrebi obrazloži izvedensko mnenje in odgovarja na vprašanja strank v sodnem postopku. Vse utemeljitve iz izvedenskega mnenja po potrebi širše obrazloži in utemelji. 

Foto: osebni arhiv

So danes pogosti primeri, ko se sodišča obračajo na sodne izvedence za borilne veščine?

Menim, da takšnih primerov v primerjavi z drugimi področji izvedenstev ni ravno veliko.

Kateri udarci se štejejo za dovoljene, ko govorimo v kontekstu samoobrambe oz. silobrana?

S pravniškega vidika bi rekel, da je dovoljena uporaba tistih tehnik borilnih veščin, ki od sebe ali koga drugega odvrnejo istočasen, protipraven napad in katerih posledice uporabe so sorazmerne s posledicami, ki so grozile s protipravnim napadom.

Če zadevo razlagamo z vidika uporabljenih tehnik borilnih veščin, med njimi tudi udarcev in brc, pa lahko ugotovimo, da so nekatere tehnike nevarnejše od drugih. Pri udarcih in brcah je potrebno predvsem ocenjevati njihovo moč in cilj, kamor se zadane. Ista tehnika, ki je usmerjena v trebuh ali noge je lahko bistveno manj nevarna, kot če je usmerjena v glavo. Sunek s pestjo ali z iztegnjenim prstom naravnost v oči nasprotnika tudi povzroči bistveno drugačno posledico. Če napadalca le odrinemo od sebe v prazen prostor, bo posledica tega dejanja majhna, ali pa je sploh ne bo. Če pa napadalca odrinemo od sebe in ta zaradi tega s telesom zadane v oster, špičast ali trd predmet, pa so lahko posledice tudi usodne.

Enostavnega odgovora, katera tehnika je dovoljena in katera prepovedana, ni. Uporaba tehnik se vedno ocenjuje v vsakem konkretnem primeru, glede na okoliščine.

Kateri pa so udarci, ki so prepovedani v primeru napada, in potem silobrana, ko gre seveda za preživetje napadene osebe?

Prepovedane so tiste tehnike, ki povzročijo nesorazmerne posledice glede na posledice, ki bi jih povzročil protipraven napad. Močnejši je napad, močnejše in nevarnejše tehnike je dovoljeno uporabiti z namenom obrambe pred napadom.

V kolikor je posledica uporabljene obrambne tehnike manjša ali sorazmerna posledici, ki je grozila z napadom, potem nihče ne bo spraševal, ali je bila uporabljena tehnika primerna.

Če pa bodo posledice nesorazmerno večje, potem pa se bo gotovo porajalo vprašanje, katero tehniko bi bilo v dani situaciji možno izvesti, da bi bile njene posledice milejše.

V kolikor je ogroženo naše življenje, potem je v tistem trenutku dovoljeno uporabiti vsako tehniko ali sredstvo, s katero si življenje zavarujemo.

Ali se v primeru napada oz. samoobrambe, ki jo uporabi ženska ali moški različno obravnavajo enaki udarci?  

Sodni izvedenec mora pri obravnavi konkretnega primera upoštevati vse okoliščine, kot so namen napada, uporabljena sredstva za napad, telesno moč osebe, njena znanja in izkušnje, njena čustvena stanja in njene predstave o intenzivnosti napada in o tem, kaj ji grozi.

Običajno je tako, da napad moškega zoper žensko pomeni večjo grožnjo, kot moškega zoper moškega ali ženske zoper žensko. S tega vidika bo sodišče tudi ocenjevalo uporabljene tehnika oziroma nastale posledice, če se bo ženska branila proti napadu s strani moškega. V večini primerov bo torej sodišče ocenilo »močnejšo tehniko« kot primerno, če se bo ta branila proti napadu moškega. Vendar to ni pravilo.

(P.D.)                                                                                      E: info@varensvet.si

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.