V obdobju od aprila 2011 do novembra 2015 ste bili iz Ministrstva za obrambo Republike Slovenije kot »seconded personnel« zaposleni v mednarodni organizaciji RACVIAC, na Hrvaškem. Ali nam lahko poveste kaj je RACVIAC?
RACVIAC je edina mednarodna organizacija za sodelovanje držav na področju varnosti na območju jugovzhodne Evrope (JVE) s sedežem v regiji. RACVIAC je bil ustanovljen leta 2000 kot produkt delovanja Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo (JVE) in letu 2015 tako beleži petnajst let uspešnega delovanja. Trenutno je v to mednarodno organizacijo včlanjenih 29 držav, in to ne samo iz JVE. Slovenija je pridružena članica vse od njegovega nastanka. V samem začetku je bil RACVIAC namenjen predvsem spremljanju implementacije mednarodnih sporazumov o razorožitvi in nadzoru nad oborožitvijo v državah JVE ter graditvi zaupanja v postkonfliktnem obdobju med novonastalimi državami na območju nekdanje Jugoslavije ter širše v regiji. Z leti pa se je program RACVIAC prilagajal potrebam teh držav. Temu posledično sta po letu 2005 v programu RACVIAC posebno težo pridobila dva nova inovativna dela programa: program za mednarodno sodelovanje in program za reforme varnostnega sektorja. V zadnjem obdobju se kot morebitni četrti inovativni del programa RACVIAC razvija tudi program o neširjenju orožij za množično uničevanje. Dejstvo je, da se program RACVIAC odziva na nova varnostna tveganja in grožnje varnosti v regiji in sproti prilagaja varnostnim potrebam, ter na ta način ohranja visoko stopnjo legitimnosti in kredibilnosti. RACVIAC je v letu 2015 sprejel tudi Strategijo svojega delovanja v naslednjem petletnem obdobju od leta 2015-2020, ki ga definira kot mednarodno, diplomatsko, neprofitno in akademsko orientirano organizacijo za krepitev dialoga in sodelovanja na področju varnosti med državami jugovzhodne Evrope. Za več informacij o RACVIAC zainteresiranim bralkam in bralcem priporočam, da si ogledajo spletno stran www.racviac.org.
Kakšna je bila vaša naloga v organizaciji RACVIAC na Hrvaškem?
Nabor nalog vodje programa za reforme varnostnega sektorja (SSR-Angl.: Security Sector Reform) v RACVIAC je bil kar precejšen in je kljub moji dolgoletni praksi v obrambnem sektorju predstavljal velik izziv. Moja osnovna naloga je bila izvajanje Strategije RACVIAC 2012-15, ki so jo sprejele države članice in pripravljati predloge letnega SSR programa. Ta del program sestavljajo projektno orientirana vsebinska področja kot: osnove SSR programa, kjer bi še posebej izpostavil ambicije tega dela programa k strateškim pogledom pri načrtovanju varnosti. Pomemben del SSR programa je projekt upravljanja z varnostnimi in obrambnimi resursi, sledi izredno pomembno področje parlamentarnega nadzora nad področjem varnosti ter seveda projekt varstva človekovih pravic. Zanimiv pa je tudi projekt za spremljanje razvoja civilno-vojaških razmerij v svetu in kot sem že omenil projekt spremljanja aktualnih varnostnih dogajanj, različnih tveganj in groženj varnosti, s katerimi se vsakodnevno srečujejo države JVE, Evropa in svet. Po sprejemu letnih programov dela za ta del programa, sem bil obligiran, da ga izpeljem tako v vsebinskem in organizacijskem smislu, vse od organiziranja mednarodnih konferenc, seminarjev, okroglih miz pa do izvedbe različnih vrst tečajev. Letno sem tako v RACVIAC organiziral in vodil osem do dvanajst takih dogodkov v projektni obliki.
Izredno pomembno je bilo za sodelovanje pri izvedbi SSR programa motivirati številne zunanje sodelavke in sodelavce iz držav članic RACVIAC in kar je bilo še pomembneje, sodelavke in sodelavce iz mednarodnih organizacij kot so OZN, EU, Nato, OVSE ter partnerskih organizacij, ki so na področju reform sektorja vodilne, kot je to npr. ženevski center za demokratično kontrolo nad oboroženimi silami, DCAF (Ang.: Geneva Centre for the Democratic Control of Armed Forces). Poleg navedenega pa sem bil vedno zelo aktiven tudi do akademskih in ekspertnih javnosti iz držav članic RACVIAC ter iz regionalnih iniciativ v državah JVE regije, še posebej do kolegic in kolegov v Sloveniji, katere sem poskušal motivirati za sodelovanje na različnih konferencah. Spodbujal pa sem jih tudi k pripravi strokovnih člankov o svojih predavanjih, ki jih je RACVIAC izdal v letošnjem letu tudi v knjižni obliki, v zbirki COMPENDIUM 2015. Moja ambicija je bila vedno kar najvišja možna kvaliteta izvedbe programa RACVIAC.
Osnovna poanta pri kreiranju predlogov za program RACVIAC, pa je bila aktualnost programa, to pomeni, da sem skušal predlagati teme, ki so trenutno najbolj aktualna varnostna vprašanja v državah JVE regije, Evrope ter širše. Kot v dokaz temu dejstvu lahko navedem, da sem v obdobju zadnjih dveh let uspel s predlogi, da se že ob pojavu določenih varnostnih tveganj, ne samo v JVE regiji, pač pa tudi širše v Evropi in svetu, vključijo v SSR program teme kot je bila npr. v letu 2014, tema o nujnosti povečanja sodelovanja držav regije na področju poplavne varnosti ter v letu 2015 tema s področja migracij. Navedena primera kažeta, da se je tako načrtovanje SSR programa pokazalo, še posebej glede na sedanjo varnostno situacijo v regiji in Evropi širše za zelo aktualno in odzivno, saj so države članice RACVIAC na zadnjem sestanku, ob 15. obletnici RACVIAC v Dubrovniku oktobra letos izrazile precejšnjo podporo temu delu programa. Glede sedanjega velikega vala migracij v Evropi, ki je po moji oceni po letu 1991 zagotovo največji varnostni izziv, ne samo za Slovenijo in druge države JVE, pač pa tudi za Evropo izjemno pomembno varnostno vprašanje, se je že po mojem odhodu, v novembru 2015, izvedla konferenca na to izredno aktualno in perečo varnostno temo. Več o tej konferenci, programu, udeležencih in zaključkih si lahko vsakdo, ki ga to vprašanje zanima, ogleda tudi na spletni strani RACVIAC.
Kje in kaj ste delali pred odhodom na Hrvaško v RACVIAC?
Odločitev, da kandidiram za vodjo SSR programa v RACVIAC je temeljila predvsem na solidnih teoretičnih in praktičnih spoznanjih, ki sem jih pridobil na Ministrstvu za obrambo v obdobju (MORS), ko sem bil angažiran in vpet v priprave Slovenije za vključitev v polnopravno članstvo EU in Nato in kasneje iz obdobja mojega delovanja na področju obrambne diplomacije.
Moje predhodne delovne izkušnje na področju obrambne politike Slovenije, po svojem profesionalnem pedigreju sem namreč vse od leta 1997 v tem okviru deloval na različnih dolžnostih, obsegajo različne dolžnosti; od Centra za strateške študije,. kjer sem se seznanil s strateškimi pogledi na sistem nacionalne varnosti, pa do vodje oddelka za multilateralo v Direktoratu za obrambno politiko, kjer sem se srečeval z izzivi in tveganji na področju upravljanja glede mednarodnega obrambnega oz. vojaškega sodelovanja Slovenije. Najmočneje pa sem bil v tem obdobju vključen v sodelovanje MORS z regionalnimi mednarodnimi organizacijami kot so npr. RACVIAC, DCAF ter GCSP (Ang.: Geneva Centre for Security Policy) in nekaterimi drugimi regijskimi iniciativami in pobudami. Kasneje sem kot predstavnik MORS aktivno bil vključen tudi v druge zanimive projekte na področju dvostranskega, ter še posebej večstranskega obrambnega in vojaškega sodelovanja. Poseben izziv in zadovoljstvo mi je tako pomenil mandat za sodelovanje v projektu MLF (Ang.: Multinational Landforce Brigade), projekt oblikovanja italijansko-madžarske-slovenske brigade kopenske vojske ter vodenje podprojekta »Predlog kodeksa etike Slovenske vojske«, ki se ga posebno rad spominjam. Le-ta je bil dokaj zahteven in inovativen projekt, ki smo ga uspešno izvedli v okviru projekta PROVOJ, ki je imel za cilj reformirati Slovensko vojsko iz naborniškega tipa v profesionalni tip vojske. Velik izziv v moji karieri sta bili tudi dve predsedovanji Slovenije in sicer OVSE v letu 2005 in predsedovanje Slovenije Svetu EU v letu 2008. Nujne vzporedne izkušnje iz spoznavanja aktualnih varnostnih politik in strategij, tako EU kot Nato, so bile seveda del te zgodbe. Z mojim sodelovanjem v kreiranju nacionalnih strateških in doktrinarnih dokumentov s področja varnosti in obrambe pa je bil na ta način oblikovan nek soliden nabor tako teoretičnega kot praktičnega znanja, ki sem ga kasneje skušal na nek način vgrajevati tudi v program SSR v RACVIAC.
Na Dnevu slovenskega zasebnega varovanja 2015 ste imeli referat z naslovom Pomen implementacije nekaterih mednarodnih norm v nacionalni pravni red Slovenije za dvig kvalitete zasebnega varovanja. Kaj konkretno bi se dalo implementirati, da bi dvignili kakovost zasebnega varovanja v RS?
Konkretno je v sedanjem trenutku pri implementaciji mednarodnih norm v nacionalni pravni red za dvig kakovosti zasebnega varovanja po moji oceni najpomembnejša naloga, da Državni zbor Slovenije čim preje sprejeme Zakon o javnem naročanju, ki bo izboljšal kvaliteto javnega naročanja v Sloveniji nasploh. Ta zakon, sam po sebi ne bo prispeval h dvigu kvalitete zasebnega varovanja neposredno. Glede na dosedanjo prakso priprave razpisov javnih naročil, ki je temeljila na osnovnem principu »najnižja cena«, je potrebno, da naročniki, plačniki in uporabniki storitev uslug podjetij, ki ponujajo storitve zasebnega varovanja uveljavijo načelo »kvaliteta za najboljšo ceno«. EU direktiva 2014/24 je tu popolnoma jasna, dovolj je bilo nekvalitetnega javnega naročanja po principu najnižje cene (Ang.: »the lowest price«). Na področju javnega naročanja za usluge zasebnega varovanja se je tako ravnanje v preteklosti namreč izkazalo kot tvegano, saj v končnem rezultatu pomeni nasprotje cilju te dejavnosti, trenutno je še vedno faktor določenega tveganja za naročnike in plačnike teh uslug, tako v javnem kot v privatnem sektorju. Primer tragedije (glej: www.varensvet.si – Novice Oct 23, 2015), dogodka, ki se je zgodil na sodišču v Milanu nam samo potrjuje, da je skrajni čas, da se sistem javnih naročil v Sloveniji spremeni, kar je tudi osnovna intenca novega Zakona o javnem naročanju. Sedanji varnostni položaj v Evropi, ki se še zaostruje s širjenjem pojava terorističnih dejanj pa je verjetno samo še zadnje opozorilo nekaterim, ki menijo, da še ni čas za uveljavljanje kvalitetnih pristopov v naročanju uslug varnosti in to ne samo na področju zasebnega varovanja, pač pa tudi na področju uslug, ki jih državljanom Slovenije zagotavljajo profesionalci zaposleni v javnih institucijah te države, odgovornih za javno varnost – v policiji in vojski.
Ali nam lahko zaupate, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Vedno, ko sledi novo poglavje v pisanju življenjske zgodbe, začenši z obdobjem šolanja, zaposlovanja ter tudi obdobja po aktivni službi, v katerega sam sedaj vstopam, je verjetno čas za razmislek kako naprej. Že pred leti sem se odločil, da se bom, ko bom imel več časa na razpolago posvetil razjasnitvi nekaterih vprašanj katera so potrebna širše, globlje preučitve, ni pa enostavno bilo časa za tak poglobljen, sistematičen način iskanja odgovorov nanje. Gre za kompleksna vprašanja, za katera lahko rečem, da so tako pomembna, da bi jih bilo škoda le površno obdelati. Verjamem, da bom imel sedaj na voljo več »raziskovalnega miru« za analizo teh vprašanj, ter da se bom lahko posvetil moji priljubljeni temi: etiki in proučevanju njenih povezav s sodobnimi trendi v diplomaciji.
Poleg tega bom vedno pripravljen, tako kot sem bil ob priložnosti konference z naslovom: »Učinkovitost državne regulative v panogi zasebnega varovanja«, da zainteresiranim javnostim predstavim svoje poglede na aktualne teme na področju varnosti. Tako mi je bilo izziv, zaradi omejenega časa sicer le zelo informativno, spregovoriti o tem kaj pomenijo nekateri mednarodni standardi za dvig kvalitete zasebnega varovanja: Montreaux dokument in nekateri mednarodni Kodeksi o ravnanju s posebnim poudarkom na čimprejšnji implementaciji določil EU direktive 2014/24 v pravni red Slovenije. Gre namreč za pomembna politična, moralna in pravna sporočila za dvig kvalitete področja varnosti, oz. ožje, zasebnega varovanja, na katera sem skušal opozoriti. Navedeno izhaja iz moje izkušnje opazovanja posledic procesov privatizacije sektorja varnosti v zadnjih dveh desetletjih in posledično transformacije civilno varnostni in vojaških odnosov v svetu. Zbornica za razvoj slovenskega zasebnega varovanja je bila v zadnjih dveh letih v veliko pomoč pri izvajanju SSR programa v RACVIAC na področju osvetljevanja nekaterih spremljajočih pojavov privatizacije varnostnega sektorja – P(M)SC (Ang.: Private (Military) Security Companies). V države iz JVE regije smo tako s pomočjo kompetentnih predavateljev iz Slovenije, skušali prenesti nekatere vtise iz tega procesa in dobre prakse iz procesa implementacije standardov na področju zasebnega varovanja, ki jih vsebujejo mednarodni kodeksi in norme EU glede ravnanja akterjev na področju varnosti. Konkretno in še posebej pa je Zbornica bila dobrodošla pri podajanju svoje prakse v Sloveniji glede implementacije EU Direktive 2014/24 in zadevnega priročnika, ki smo jo v RACVIAC, zahvaljujoč angažmaju predsednika Zbornice in kolegov iz Slovenije, predstavili v letu 2015 tudi na Seminarju P(M)SC III.
Zahvalil bi se vam za povabilo na intervju in glede na mojo dosedanjo prakso sodelovanja z mlajšimi kolegicami in kolegi v MORS in RACVIAC, kjer sem se dokazoval tudi na področju mentorstva mladim verjamem, da se bom morda lahko odzval na še kakšno vaše morebitno povabilo na razprave iz področja varnosti, ki bi zanimale članstvo vaše nevladne organizacije, Slovenskega združenja za varen svet. Za zaključek vam ob začetku vašega delovanja lahko prenesem še neko mojo izkušnjo, da je za uspeh in napredek, ne samo na področju zasebne varnosti temveč varnosti v najširšem smislu, tako javne, privatne in predvsem naše osebne varnosti, potrebno spoštovati predvsem tri principe. Nujno je med seboj delovati po načelu »treh ko«: komunicirati, (Ang.: Communication); vendar ne samo preko interneta, pač pa se tudi srečati, videti in pogovarjati. Po začeti komunikaciji pa je potrebno za dosego cilja sodelovati, (Ang.: Cooperation); in postopati po načelih za iskanje kompromisa oz. konsenza (Ang.: Conscensus), ko želimo uresničiti neko skupno ambicijo ali interes, ali rešiti kak problem, ki se nam v začetku morda celo zdi nerešljiv.
Vodstvu nevladne organizacije, Slovenskemu združenju za varen svet želim v prihodnje veliko inovativnosti in poguma pri kreiranju programa ter uspešno izvajanje poslanstva v prizadevanjih za varen svet, ki je vedno bila, je trenutno še kako aktualna in bo tudi v bodoče pomembna tema in misija za vse miroljubno človeštvo.
Pripravil: Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
