V času socialnih in ekonomskih težav se vedno bolj kaže največja ranljivost (iz varnostnega vidika) ljudi, tam kjer živijo. Po mnenju Pečarja (2001) bi moralo biti delo policije usmerjeno k izvajanju t. i. community policing, torej, da sta soseska in (lokalna) skupnost središče policijske dejavnosti v tistem delu, ko je država čedalje bolj odgovorna ne samo za uspešnost svojega delovanja kot organizacije, ampak predvsem v skrbi za ljudi, ki jo vzdržujejo z davki. Soseska in skupnost pa so predvsem ljudje, ki so bodisi povzročitelji bodisi oškodovanci.
Niso pa samo ljudje tisti, ki so povzročitelji ali žrtve dejanj povezanih z varnostjo. Posredni ali neposredni krivci so prav tako lahko vsi ostali subjekti in institucije, ki delujejo v posameznem okolju. Teorije, ki govorijo o družbeni odgovornosti podjetij pravijo, da je odgovornost podjetja v tem, da prevzema odgovornost za vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbeno okolje (ISO 26000, 2010). Namreč podjetje ali organizacija ni neka samostojna institucija, ki deluje sama zase, temveč je pomembno vpeta v naravno okolje, skupnost in družbo in lahko nanje pozitivno ali negativno vpliva: z onesnaževanjem okolja, izkoriščanjem delovne sile in podobno. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da so lahko tudi podjetja »žrtve« nekih sprememb v okolju in družbi; pa kljub vsemu bomo v tem prispevku iskali povezavo med podjetjem, ki s svojim občutkom odgovornosti vlaga v okolje, zaposlene in v lokalno skupnost ter med tem, ali lahko takšne aktivnosti prispevajo k bolj varnem okolju.
Primer Steklarne Hrastnik
Kot svetel primer smo analizirali poslovanje Steklarne Hrastnik v zadnjih letih. Razvoj Steklarne se je začel leta 1860 in kaj kmalu je postala ena največjih steklarn takratne Avstro-ogrske monarhije. S krizo so prišle težave tudi v podjetje, kjer so se začeli kopičiti problemi s prodajo izdelkov, kar je povzročilo nezadovoljstvo med zaposlenimi, saj so se krčile delovne izmene, stres in splošno nezadovoljstvo pa je bilo prisotno pri vseh. Kakšno je bilo takrat vzdušje v Hrastniku lahko povedo le lokalni prebivalci, a dejstvo je, da težave na delovnem mestu nikoli ne ostanejo samo za pisalno mizo prav tako obstaja občutna povezava med brezposelnostjo ter kriminalom.
Leta 2010, ko je Steklarna poslovala z več kot tri milijonsko izgubo in je bila tik pred stečajem, je vodenje podjetja prevzel Andrej Božič. Delavci niso imeli motivacije za delo, vzdušje v podjetju pa je bilo turobno. Zaposleni so se bali za svoje delovno mesto in so v negotovosti čakali novice glede prihodnosti podjetja. Kot je povedal Božič v oddaji Preverjeno, podjetje ni znalo izkoristiti svojega potenciala in znanja, na koncu pa tudi niso imeli dobro zastavljene cene svojih izdelkov. Z zaupanjem zaposlenih je tako Steklarna v prihodnjih mesecih delovanja uspešno sanirala svoje poslovanje, preoblikovala prodajno strategijo in se umerila v izdelavo steklarskih izdelkov višjega cenovnega razreda, ki jih trži pod lastno blagovno znamko. Božič je prvo dvignil najnižjo plačo zaposlenim in tako uspešno rešil področje delovanja na tistem oddelku Steklarne, kjer so prevladovale bolniške in nezadovoljstvo delavk. Starejši delavci v podjetju so postali mentorji mlajšim zaposlenim in tako širijo znanje ter pomagajo ohranjati tradicijo Steklarne naprej. Vsi ukrepi se kažejo tako v dobrem delovnem vzdušju zaposlenih in v dobičku podjetja kakor tudi v njegovi prepoznavnosti po svetu in doma. Steklarna z zaposlenimi redno komunicira preko internega glasila Steklar, tedenskega biltena za zaposlene v proizvodnji, oglasnih tabel, letnih razgovorov in dnevov odprtih vrat pri generalnem direktorju enkrat na teden (24ur.com, n.d.).
Vključenost v skupnost in razvoj
Poleg osnovne odgovornosti, ki jo ima podjetje do zaposlenih in izdelkov, se Steklarna Hrastnik preko sponzorstva in donacij povezuje tudi z lokalnim okoljem in tako gradi dolgoročen odnos z lokalno skupnostjo. Podpira različne humanitarne, kulturne, izobraževalne in športne dejavnosti. Tako je za krajane Hrastnika pomemben del Steklarne – Steklarska godba Hrastnik in njihove mažoretke.
Prav tako je del njihove odgovornosti usmerjen tudi v mlade z inovativnimi idejami in pristopi. Tako se je oblikoval program Young Talents, kjer se je v sodelovanju s S project oblikoval kozarec Speak. Steklarna Hrastnik pa del prihodka od prodaje kozarca namenja izobraževanju socialno ogroženih mladih na področju kuharstva, podjetništva in osebne rasti (Hrastnik 1860, n.d.).
Foto: Hrastnik 1860
Zaključek
Splošno vzdušje v Hrastniku se je zaradi recesije precej poslabšalo, vendar je optimistično prav zaradi Steklarne Hrastnik, ki v teh kriznih časih marsikateremu prebivalcu Hrastnika ter drugim nudi zaposlitev in tudi preživetje. Zaupanje v Steklarno se je skozi pretekla leta zopet povečalo, saj je prepoznana s svojimi dosežki širom sveta, dobro ravna z zaposlenimi ter kljub težkim časom zaposluje in tako skrbi za svoj in družbeni razvoj.
Viri
- 24ur.com (n.d.). V nekaj letih iz milijonske izgube v milijonski dobiček. Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/v-nekaj-letih-iz-milijonske-izgube-v-milijonski-dobicek.html
- Hrastnik 1860 (n.d.). Družbena odgovornost. Pridobljeno na http://www.steklarna-hrastnik.si/druzbena-odgovornost1
- International organization for standardization. (2010). Guidance on social responsibility. Pridobljeno na http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546
- Pečar, J. (2001). Preprečevanje kriminalitete v (lokalni) skupnosti. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 52(3).
Avtorici: Lucija Glavič in Maša Horvat E: info@varensvet.si
