Predstavljam poenostavljeno razlago izvajanja ukrepov varnostnika, namenjeno varnostnikom za lažje operativno izvajanje ukrepov. Natančnejša razlaga namenjena snovalcem in ocenjevalcem izvajanja ukrepov varnostnika bo predstavljena v naslednjem prispevku.
DOLŽNOSTI VARNOSTNIKA
Povzeto po 44. členu ZZasV-1 (dolžnosti pri uporabi ukrepov)
Varnostnik uporabi ukrep strokovno in sorazmerno. Sorazmernost na eni strani prepoveduje prekomerno uporabo ukrepa, na drugi strani pa ne dopušča nezadostne uporabe ukrepa. Prekomerna uporaba ukrepa bi trčila v pravico osebe zoper katero varnostnik izvaja ukrep in vplivala na naročnikovo dobro ime. Nezadostna uporab ukrepa, ni dopustna, zaradi obveznosti do naročnika varovanja, ki je storitev najel in plačuje, zato, da bo opravljena, hkrati pa lahko tak ukrep preraste in mora tako varnostnik zaradi nezadostnosti zoper osebo konec koncev uporabiti strožji ukrep, kot če bi predhodnega uporabil v zadostni meri. Varnostnik tako izbere učinkovit način izvedbe z najmanjšimi posledicami, pri čemer ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin, upošteva tudi lastno varnost.
Varnostnik osebo pred izvajanjem ukrepa seznani s pravili varovanja in redom na varovanem območju in jo, če je to glede na okoliščine mogoče, opozori na posledice. Ukrep lahko izvaja samo tako in toliko časa, kolikor obstajajo zakonski pogoji. Prav tako lahko uporablja le točno določena druga sredstva, tako kot to določa zakon. Prepovedana je uporaba nevarnih predmetov in snovi.
Posebna skrbnost do (otrok, mladoletnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, vidno nosečih žensk ter drugih šibkejših oseb), pomeni, da varnostnik z njimi ravna obzirno glede na konkretne šibkosti, ki jih te osebe tisti trenutek kažejo. Gre za kategorijo oseb, ki jih s posebno skrbnostjo obravnava tudi družba nasploh. Tako tudi varnostnik pristopa tem osebam tudi v številnih primerih, ko je dobrodošla njegova pomoč.
V primeru, da/ko te osebe kršijo red na VO, varnostnik ukrepa:
- osebo vljudno seznani s pravili na VO,
- jo prijazno opozori na ukrep in posledice,
- se prepriča tudi, ali je oseba res razumela vsebino seznanila in opozorila,
- ukrepe izvaja z maksimalno mero strpnosti in sorazmernosti glede na vidno oslabitev osebe,
- ukrepa posebej razumevajoče glede časa, kraja, načina ukrepanja,
- ves čas skrbi, da se maksimalno varuje varnost osebe in njena integriteta, ki bi lahko bila zaradi oslabitve dodatno prizadeta,
- sprejme tudi predloge privilegirane osebe, če sprejet predlog le ne bi resno ogrozil nujne izvedbe ukrepa oz. ustanovnega namena varovanja.
V kontekstu 44. člena ZZasV-1 še:
Pravilnik o načinu izvajanja zakona o zasebnem varovanju je podzakonski akt, upoštevati in razumeti ga je potrebno kot je napisan, razlagati pa v kontekstu zakonskih določil.
UKREPI VARNOSTNIKA
Povzeto po 45. člen ZZasV-1 (ukrepi varnostnika)
Ukrepi varnostnika si sledijo po vrsti in se nadgrajujejo. Vendar strožjega ukrepa varnostnik ne sme uporabiti avtomatsko, ker z blažjim ni uspel, temveč mora pred uporabo strožjega ukrepa skrbno preveriti pogoje, ki jih za uporabo strožjega ukrepa določa zakon.
Varnostnik ne sme uporabiti ukrepov: površinskega pregleda, zadržanja, fizične sile ali sredstev za vklepanje ali vezanje, zoper »uradne osebe«, ki na VO opravljajo uradne naloge. Gre za uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti. Te osebe morajo upoštevati varnostnikovo opozorilo, ustno odredbo ali zahtevo po ugotavljanju istovetnost. Drugih ukrepov zoper njih varnostnik ne sme izvajati in jih te osebe ne upoštevajo. Praviloma tem osebam zadošča seznanitev z redom ali nevarnostjo tako, da opozorilo ali ustna odredba nista niti potrebna, prav tako je v interesu teh oseb (sploh če so v civilnih oblačilih), da se izkažejo z dokumentom, ki izkazuje njihovo istovetnost in hkrati potrdijo opravljanje uradne naloge na VO. Varnostnik v okviru svojih delovnih kompetenc uradnim osebam daje potrebne informacije in jim nudi pomoč.
V kolikor uradna oseba varnostniku pokaže službeno izkaznico zato, da bi si pridobila kakšno boniteto (ne bi plačala vstopnine, šla mimo vrste, vnesla orožje…), jo varnostnik diskretno vpraša, če na VO opravljal uradne naloge (ali pogovorno, če prihaja službeno). V kolikor uradne oseba tega jasno ne izrazi jo prosi, da upošteva pravila varovanja. Če uradna oseba pove, da je prišla službeno in iz katere enote ga pošiljajo, mu varnostnik ponudi pomoč in omogoči prost prehod. V kolikor ima uradna oseba na službeni dolžnosti spremljevalca, za katerega uradna oseba jamči da je prav tako uradna oseba, ki bo z njim opravljala uradne naloge na VO se tej osebi ni potrebno posebej izkazati s službeno izkaznico (razen če je potrebno ugotavljanje istovetnosti).
Varnostnik osebo pred izvajanjem ukrepa opozori na ukrep, da se oseba ukrepu lahko še izogne. Če oseba ne upošteva opozorila na ukrep, šteje, da oseba ne ravna v skladu z ukrepom, na katerega varnostnik opozarja. Takšno osebo bodo policisti prevzeli v nadaljnji postopek.
Da se je oseba dolžna ravnati v skladu z ukrepi varnostnika, pomeni, da se je oseba dožna ravnati v skladu z varnostnikovim strokovnim navodilom za izvajanje vsake faze ukrepa posebej tako, da lahko varnostnik izvede ukrep tekoče. Da oseba ne ravna v skladu z ukrepom varnostnika šteje, če izvajanje ukrepa nerazumno odlaga ali zavlačuje, novači druge h škodljivim vplivom na postopek, izziva ali razpihuje nestrpnost ali sovraštvo in s tem otežuje postopek ipd. Takšno osebo lahko policija kaznuje z kaznijo od 200-400 eur. S stopnjevanjem teh vplivov se neugodje lahko prevesi v oviranje postopka ali občutek ogroženosti varnostnika samega. Če oseba z grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira izvedbo ukrepa se izpolnijo pogoji za še strožje sankcioniranje osebe (v vrednosti od 400-600 eur).
Zaradi individualnih značilnosti posameznih ukrepov so pogoji, ko gre za neupoštevanje ukrepa, navedeni pri vsakem ukrepu posebej.
POSAMEZNI UKREPI
OPOZORILO
- člen ZZasV-1 (opozorilo)
Varnostnik sme opozoriti osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomeni, ali bi pomenilo, kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.
Če se oseba ne ravna v skladu z vsebino izrečenega opozorila, pomeni, da se ni ravnala v skladu z ukrepom varnostnika, za kar je z ZZasV-1 predpisana globa (200-400 eur).
Varnostnik lahko opozorilo ponovi.
Če oseba s prepovedanim ravnanjem ne preneha, lahko varnostnik uporabi strožji ukrep (praviloma ustno odredbo – zahtevo). Z opozarjanjem preneha tudi, če ugotovi, da naloge na ta način ne bo mogel opraviti.
Varnostnik pred izvajanjem opozorila oceni situacijo in objektivnost ukrepanja, predvsem število kršiteljev in njihovo razpoloženje.
Pri izvajanju ukrepa varnostnik pristopi iz varne strani. Če je le mogoče, izvaja ukrep tako, da mu za hrbtom ne preti nevarnost. Pred opozorilom seznani osebo(e) s pravili varovanja in redom na varovanem območju. Opozorilo izreče (lahko ga poda tudi pisno oz. z znaki ali s tehničnimi sredstvi) čim bolj razumljivo. Pisno opozarjanje je primerno predvsem z obvestili na pristopu na območje, kjer velja poseben red, lahko pa tudi namensko, npr. obvestilni listič na vozilih na parkirišču… Pri uporabi tehničnih sredstev za opozarjanje je v kakšnih situacijah dovolj opozorilna rdeča luč, včasih napisi na monitorjih, lahko le pisk ali sprožen zvočni posnetek opozorila.
Varnostnik sproti spremlja zaznavanje in razumevanje izrečenega opozorila.
Varnostnik lahko na določeno vedenje opozori tudi preventivno s svojo pojavo na določenem območju, predvsem pa s pristopom in gestami.
USTNA ODREDBA
- člen ZZasV-1 (ustna odredba)
Varnostnik sme osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na varovanem območju, ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje ljudi, izreči ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje.
Kljub temu, da kdaj v okviru izvajanja nalog varnostnika nastopi tudi potreba, da bi lahko varnostnik od ljudi zahteval različna vedenja, te možnosti v okviru ustne odredbe varnostnik nima (to vsebino varnostnik pove ko osebo pred izvajanjem ukrepa ustne odredbe seznani z redom in opozori na ukrep ustne odredbe). Z samo ustno odredbo lahko od osebe zahteva le, da preneha s kršenjem. Edina izjema je, če gre za tako veliko kršitev, da mora oseba zaradi te kršitve zapustiti varovano območje. V tem primeru lahko od osebe zahteva, da to tudi stori. Pravočasnost seznanitve s pravili varovanja in redom na varovanem območju, ki jo zakon nalaga varnostniku, varnostnika zavezuje, da se pred izvedbo ustne odredbe z osebo pogovori in s tem doseže načelo postopnosti.
Varnostnik pred izvajanjem ustne odredbe oceni situacijo in objektivnost ukrepanja.
Varnostnik pri izrekanju ustne odredbe pristopi do osebe z varne stran, če je le mogoče izvaja ukrep tako, da za hrbtom nima nevarnosti. Če bo osebi izrekel zahtevo, da zapusti varovano območje, se poskuša postaviti tako, da se kršitelj nahaja med njim in vhodom. Tako jo bo lahko varnostnik v primeru, da oseba ne bo upoštevala zahteve po zapustitvi VO, s telesom usmeril (po potrebi tudi rinil) proti izhodu. Če je mogoče, osebo seznani s pravili in redom na varovanem območju. Varnostnik nato odredi konkretno prenehanje kršenja ali zapustitev varovanega območja. Konkretno pomeni, da reče npr.: »Zahtevam, da prenehate s kajenjem«, in ne, da varnostnik izrazi zgolj formalno vsebino: »Zahtevam, da prenehate s kršenjem reda«.
Varnostnik lahko odredbo ponovi ali izreče novo odredbo. Npr. Dvakrat, trikrat izreče zahtevo o prenehanju kajenja, nato izda drugo odredbo z drugo zahtevo; da mora zapustiti varovano območje.
Za vsako odredbo z novo vsebino, ki jo varnostnik izreče, šteje, da oseba ne ravna v skladu z ukrepom varnostnika (tako osebo se lahko sankcionira za vsak prekršek posebej).
Varnostnik z izrekanjem preneha, ko oseba izpolni zahteve iz ustne odredbe, najsi bo prenehala s kršenjem reda, zapustila varovano območje, kot tudi, ko ugotovi, da te naloge na ta način ne bo mogel opraviti.
V primeru, da oseba ne upošteva ustne odredbe – zahteve po zapustitvi VO, šteje, da se na tem območju zadržuje neupravičeno. Če ne more drugače, lahko varnostnik zoper osebo, ki se na VO zadržuje neupravičeno, začne izvajati ukrep fizične sile.
Razlika med opozorilom in ustno odredbo: Osebo se najprej seznani z redom in pravili (npr. seznanjam vas, da red na VO kajenja ne dopušča). Opozorilo navaja prepovedana ravnanja (npr. opozarjam vas, da je na VO kajenje prepovedano). Ustno odredba oblikuje zahtevo za prenehanje kršitve (npr. zahtevam, da prenehate s kajenjem) ali da mora oseba zapustiti varovano območje.
Opozorila so mehkejša od ustne odredbe.
Ustna odredba temelji na taktno odločno izrečeni zahtevi.
UGOTAVLJANJE ISTOVETNOSTI
- člen ZZasV-1 (ugotavljanje istovetnosti)
Varnostnik sme ugotoviti istovetnost osebe na varovanem območju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če tako določa red na varovanem območju.
Istovetnost se ugotavlja s pomočjo javne listine s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Navodila za varovanje lahko določajo tudi druge oblike ugotavljanja istovetnosti npr.: s potrditvijo predstavnika naročnika, s pomočjo osebe, katere istovetnost je že ugotovljena, s pomočjo drugih dokumentov oz. listin (študentske izkaznice, zdravstvene ali bančne kartice, članske kartice ipd.).
Če je ugotavljanje istovetnosti določeno s posebnim redom na varovanem območju, mora to biti objavljeno na vidnem mestu pred vstopom na varovano območje.
Istovetnost se lahko ugotavlja tudi, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ali oseb, ki jih varnostnik varuje. Določba: »Če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja«, zajema stanja, ki lahko konkretno in preverljivo vplivajo na varnost.
Če varnostnik ne more ugotoviti istovetnosti ali pa bi bilo ugotavljanje istovetnosti nevarno, lahko za osebne podatke zaprosi policijo (pisno).
Pri ugotavljanju istovetnosti uradnih oseb izvede varnostnik postopek ugotavljanja istovetnosti v skladu s pravili na VO. Praviloma se ugotavljanje istovetnosti izvaja le do meje, ko varnostnik ugotovi, da gre za uradno osebo, ki na VO opravlja uradne naloge.
Varnostnik osebi pojasni, da je razlog ugotavljanja istovetnosti določen z redom na VO in ji po možnosti zapisana pravila celo pokaže. Če ugotavlja istovetnost iz varnostnih razlogov, pojasni konkretno okoliščino, zaradi katere se je odločil, da bo ugotavljal istovetnost iz varnostnih razlogov, npr.: »Nahajate se na območju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje«.
Če oseba na vstopu nasprotuje ugotavljanju istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče ugotoviti, lahko osebi vstop prepreči. Če oseba že na VO in odkloni ugotavljanje istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče ugotoviti, pa lahko osebo zadrži.
Ugotavljanje istovetnosti je ukrep, ki se začne izvajati po seznanitvi z redom in opozorilom na posledice ugotavljanja istovetnosti.
Če istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti, se z ukrepom preneha in se nadaljuje, ko pogoji za ugotovitev istovetnosti nastopijo.
Pri zbiranju in rokovanju s podatki upošteva predpise o rokovanju z osebnimi podatki in varstvu poslovnih skrivnosti.
Avtor: Domen Vivod
učitelj na Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in pri drugih nosilcih javnih pooblastil za izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja, ter inštruktor za specialno policijsko taktiko
