Kot zelo uspešen fizioterapevt ste že pomagali številnim ljudem tako v Sloveniji kot v tujini, kjer ste opravljali svoje delo in kjer tudi opravljate doktorski študij. Ali nam lahko poveste, kako ste pravzaprav začeli in kaj vas najbolj navdihuje pri fizioterapiji/vašem delu?
Za fizioterapijo sem se navdušil, ko sem po zaključenem študiju Spa and wellness managementa v Švici leta 2012, devet mesecev delal kot operativni menedžer v hotelu Park Plaza Westminster Bridge v Londonu, ki je imel tudi zdraviliški center. Po vrnitvi v Slovenijo sem se vpisal na študij fizioterapije. S fizioterapevtsko klinično prakso sem začel že v prvem letniku študija, ko sem poleg redne prakse v zdravstvenem domu med počitnicami en mesec voluntiral v Splošni bolnišnici Izola, diplomiral pa sem z odliko, prej kot v treh letih. Po diplomi sem kot pripravnik 9 mesecev delal v Domu starejših občanov Preddvor, po opravljenem strokovnem izpitu pa v zdravstvenem domu. Ob delu sem opravil magisterij in ga zaključil z magistrsko nalogo Razvoj fizioterapevtske klinike v Londonu.
Leta 2018 sem se zaposlil v Varstveno – delovnem centru. Kot fizioterapevt sodelujem pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi in svetujem mlajšim športnikom z mišično-skeletnimi bolečinami. Najbolj me inspirira, ko vidim, da bolnik upošteva adherentnost. To je medicinski izraz za sodelovanje. Označuje stopnjo, do katere se bolnik drži predpisane fizioterapije. Seveda se moramo zavedati, da stopnja adherentnosti pri osebah z motnjo v duševnem razvoju včasih ni možna. A vendar je moja naloga, da tudi tam najdem rehabilitacijski potencial, saj bi v nasprotnem primeru oseba ireverzibilno nazadovala. Vesel in ponosen sem na svoje sodelavce, saj pristopamo k rehabilitaciji uporabnikov timsko. Uporabljamo različne metode, npr. terapijo z glasbo, pa tudi naprave, ki jih izdelajo sodelavci sami, ter druge prijeme, da motiviramo uporabnike, da sodelujejo s fizioterapevtom. Pomemben izziv zame pa je bil, ko sem v UKC Ljubljana po dogovoru s predstojnikom kot fizioterapevt en mesec lahko spremljal delo na urgenci, kar je v Sloveniji še zelo nova zadeva. Spremljal sem zdravnike pri njihovem delu ter sodeloval v skladu s svojimi kompetencami. V Angliji, kjer fizioterapevti že delajo na urgenci, pa sem imel priložnost to tudi poskusiti v praksi. Anglija ima namreč dobro in dolgo tradicijo uvajanja fizioterapevtov v zdravstveni sistem.
Foto: osebni arhiv
Izobraževali ste se tudi v tujini, kjer ste širili svoje znanje z izkušnjami tujih kolegov in tujo dobro prakso, kaj nam lahko poveste o tem?
V tujino sem hodil na izobraževanja. Zadnje večje izobraževanje sem opravil v Ukrajini leta 2018. Izobraževanje je potekalo v Dnipru. Potreboval sem študentsko vizo, ki sem jo dobil na ukrajinskem veleposlaništvu v Ljubljani. Sprva je bilo izobraževanje planirano v mestu Lugansk, vendar to zaradi vojaških eskalacij v regiji Donbas ni bilo mogoče. V Dnipru smo imeli izobraževanje po metodi profesorja Kozyavkina. Gre za zelo učinkovito fizioterapijo pri bolnikih s cerebralno paralizo, bolečinami v križu ter posledicami travm in organskih poškodb živčnega sistema. Metoda Kozyavkin je bila razvita pred več kot 30 leti v Ukrajini in jo je uradno odobrila ukrajinska vlada. Zaradi izjemnega uspeha te metode je pridobila priznanje v mnogih državah. Sam sem soavtor dveh knjig in avtor več člankov, ki so datirani v sistemu Cobiss. Predaval sem tudi na konferenci, ki je bila leta 2018 v Dubaju, kjer sem predstavil temo z naslovom Dementia patients with Spastic Quadriplegic CP with Mental Retardation are having some improvements. V letu 2021 pa smo morali zaradi epidemije povabilo na svetovni kongres zavrniti.
Foto: osebni arhiv
Vloga, ki bi jo morali imeti fizioterapevti, kot ste vi in drugi zdravstveni delavci, je pomagati pri krepitvi in ozaveščanju pravilnih gibov v vsakdanjem življenu. Kako bi po vašem mnenju lahko ozaveščali širšo javnost/državljane o pravilnih vzorcih gibanja, da bi prihajalo do čim manj poškodb?
Tu igra pomembno vlogo strategija centrov za krepitev zdravja, ki v Sloveniji otrokom, mladostnikom in odraslim nudijo številne programe zdravstvene vzgoje, ki so usmerjeni v ohranjanje in krepitev zdravja ter pridobivanje zdravih življenjskih navad. Prav tako pripravljamo v sodelovanju z drugimi strokovnjaki knjigo, ki bo vsebovala najpogostejše poškodbe športnikov in pripadnikov varnostnih in obrambnih struktur, ter fizioterapevtsko obravnavo le teh.
Foto: osebni arhiv
Kateri deli telesa povzročajo največ težav pri osebah, ki so telesno zelo aktivni?
Statistično gledano po mednarodni klasifikaciji so bolezni mehkih tkiv zlasti M60, miozitisi skoraj vedno prisotni pri telesno aktivnem delu prebivalcev. Razne dorzopatije so tudi velik problem in predstavljajo velik strošek. Že ponarodela je diagnoza M54, tako imenovana dorzalgija oziroma bolečina v hrbtu, ki pravzaprav označuje skupni imenovalec, kjer začne potem fizioterapevt raziskovati in odkrivati vzrok za nastanek težav v hrbtu. Rad bi poudaril, da je večina bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva v medicini klasificiranih kot neurgentna stanja, to pomeni da ne ogrožajo življenja. Kar pa ogrožajo, je kakovost in produktivnost posameznika v družbi. Skupina omenjenih bolezni zelo rada prehaja v kronična stanja, kar pa spet poslabša samo prognozo in adherenco fizioterapije.
Foto: Osebni arhiv
Kakšna bo po vašem mnenju prihodnost na področju rehabilitacije in fizioterapije v naslednjih 20 letih?
Tukaj že sedaj obstaja velika razlika med razvitim svetom in tretjimi državami. Že nabor kompetenc, ki jih ima fizioterapevt s časovno enako dobo študija v Sloveniji, ni primerljiv s tistim v Angliji. Čakalne vrste za fizioterapevtsko dejavnost na primarni ravni so strokovno gledano predolge, kar za pacienta pomeni zamujeno priložnost za učinkovito rehabilitacijo. Časovno okno fizioterapije je smotrno od subakutne faze naprej, kar v praksi pomeni od 72 ur dalje. Vse to bi se lahko spremenilo, in se tudi je v Angliji, Avstraliji, Ameriki, Nizozemski, Južni Afriki, na Bermudih in Gibraltarju. Zakaj? Zato ker je fizioterapevt dobil pooblastilo za opravljanje fizioterapevtske dejavnosti kot prvi (primarni) kontakt. V Sloveniji kot primarni kontakt delujejo zobozdravstvene ordinacije. Torej čakalna doba se bistveno skrajša, če fizioterapevtske storitve v službi javne zdravstvene mreže ne bi bile napotene s strani družinskega zdravnika z delovnim nalogom, ampak bi se pacient primarno, brez posrednika naročil na fizioterapijo v breme ZZZS. Torej v prihodnosti pričakujem razbremenitev družinskih zdravnikov glede napotitve na fizioterapijo in možnost predpisovanja tehnično-medicinskih pripomočkov, kot so hodulje in bergle. Sam razvoj fizioterapije je že sedaj usmerjen v multidisciplinarnost in povezovanje z drugimi vedami pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi. Posebno vlogo tu igra regenerativna medicina. Prav tako pa so tudi fizioterapevtske naprave vedno boljše. Velikokrat slišimo, da je prihodnost rehabilitacije robotika, vendar moram opozoriti, da je robotska rehabilitacija že 20 let možna, vendar je še vedno zelo, zelo draga.
Do katerih poškodb največ prihaja pri pripadnikih varnostnih in obrambnih struktur z naslova narave njihovega dela?
Večinoma gre za zvine gležnja (talofibularni in kalkaneofibularni ligament) zaradi prekomerne obremenitve in napačne biomehanike stopala. Prav tako je veliko stresnih zlomov, fisur oziroma razpok na kosteh, ki se vedno ne vidijo v akutni fazi na rentgenu, zato je smiselno s terapevtskim ultrazvokom jakosti 1MHz palpirati boleča mesa in ta mesta še enkrat slikati po dveh tednih. Tu gre največkrat za spodnje okončine (metatarsale) in zgornje okončine (metakarpale). Več kot polovica teh poškodb je predvsem zaradi hitrega teka na kratke razdalje in daljšega teka s pretežkimi nahrbtniki na ramenih. Poškodbe hrbta in ramen (burzopatije, sinovitis, tenosinovitis, entezopatije) so povezane z dvigovanjem in prenašanjem različnih bremen. Prav tako statistika beleži boksarski zlom, to je zlom vratu pete metakrpale v dlani. Strnemo lahko, da pripadniki varnostnih in obrambnih struktur največkrat obiščejo fizioterapevtske ambulante zaradi različnih motenj sklepa, kot je pridobljena deformacija prstov rok in nog, okvare pogačice in različne motnje kolen. Pri dorzopatijah pa prednjačita kifoza in skolioza. Nekaj manj pa je dorzalgij, bolečin v vratu zaradi okvare medvretenčne ploščice.
A. K. E: info@varensvet.si
