eKlic za tovorna vozila rešuje življenja in okolje

0

Sistem eKlic (eCall) je elektronski varnostni avtomobilski sistem za samodejni klic v sili na številko 112 iz vozila ob prometni nesreči. Slovenija ga je kot prva država v Evropski uniji na celotnem ozemlju uspešno uvedla že 1. decembra 2015. Sedanji sistem se dopolnjuje z uvajanjem eKlica za tovorna vozila. Partnerji, vključeni v slovenski konzorcij projekta I_HeERO, med njimi predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) ter družb Telekom Slovenije in Iskratel, so 16. oktobra v Ljubljani predstavili pilotni projekt. Samodejni klic v sili za tovornjake reševalnim enotam poleg lokacije posreduje tudi pomemben podatek o tovoru, ki ga vozilo prevaža, in druge informacije. Če gre za nevarne snovi, so namreč reševalni postopki drugačni, hitro in ustrezno ukrepanje pa rešuje tako življenja kot preprečuje okoljsko škodo.

Vir: URSZR

Cilj evropskega projekta I­­­_HeERO je vzpostavitev enotne vstopne točke za sprejem in obdelavo klicev v sili, ki so sproženi iz vozil v katerikoli državi članici EU. Samodejni klic za osebna vozila se bo v prihodnosti razširil tudi na druge vrste vozil, predvsem na tista, ki vozijo nevarni tovor. Kot je ob predstavitvi samodejnega klica na pomoč za tovornjake povedal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, so prometne nesreče pomemben izziv v EU, saj vsako leto na cestah izgubimo 25.000 življenj, ob tem pa več kot milijon in pol ljudi čuti posledice zaradi prometnih nesreč. Evropska komisija je predlagala številne ukrepe na nacionalni in evropski ravni za večjo varnost na cesti do leta 2020, poleg izboljšanja varnosti vozil in cestne infrastrukture tudi uvedbo eKlica. Ta je bila za osebna vozila počasna, zato so jo pospešili z uredbo, da morajo vse države članice do aprila 2018 v vsa nova vozila vključiti obvezno opremo z eKlicem, do leta 2018 pa naj bi bil vzpostavljen tudi sistem številke 112 po vsej Evropi. Vgradnja eKlica je ocenjena na le 100 evrov, omogoča pa kar za polovico boljši odzivni čas in bi lahko po nekaterih ocenah v EU z njo rešili 2500 življenj na leto. Poleg reševanja življenj lahko storitev prinese tudi finančne prihranke in ob nesrečah, v katerih so udeležena vozila z nevarnimi snovmi, prepreči ali vsaj omili okoljsko škodo. Ob tem je Zoran Stančič poudaril, da se z eKlicem ohranjajo vse pravice do zasebnosti, saj je ta v spečem stanju, dokler ne pride do nesreče, in ne omogoča nadzora nad gibanjem ali sledenjem. Tudi podatki, ki so posredovani ob nesreči klicnemu centru, so varovani v skladu z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov, je dodal. Predstavitve se je udeležila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je dejala, da je sodelovanje partnerjev konzorcija primer dobre prakse, kako združiti moč razvojnih ljudi v podjetjih in prizadevanje države, da se naredi nekaj dobrega za državljane in državljanke. Z eKlicem RS uresničuje tudi zaveze iz sendajskega okvira za zmanjševanje tveganj nesreč 2015–2030 in tako prispeva k družbi, bolj odporni na nesreče, je poudarila.

Vgradili naj bi ga v vozila, ki vozijo neeksplodirana ubojna sredstva

V demonstracijskem scenariju storitve eKlic za tovorna vozila smo lahko udeleženci predstavitve pilotnega projekta videli, kako bi ob nesreči tovornega vozila informacije potovale do intervencijskih ekip. Simulacija je predpostavljala, da se je med Trojanami in Vranskim prevrnil tovornjak, ki je vozil nevarno snov. Ob nesreči je ta začela iztekati iz cisterne, ni pa bilo jasno, za katero snov gre, saj tablica z oznako snovi na prikolici tovornjaka ni bila vidna, voznik pa je bil poškodovan. Tovornjak je bil opremljen z napravo eKlic, zato je ta samodejno sprožila klic v sili in poslala podatke v najbližjo vstopno točko za sprejem ter obdelavo klica v regijski center za obveščanje (ReCo). Operater je pridobil osnovne informacije o vozilu, natančni lokaciji sprožitve klica v sili (GPS), o vrsti vozila in identifikaciji ter tovoru. Tako je lahko razbral, da tovornjak vozi nevarno snov, in sicer vodikov peroksid. Operater, ki je podatke pridobil prek sistema PSAP, je poskušal vzpostaviti stik z voznikom, vendar se ta ni odzival, ker je bil poškodovan. Takoj je obvestil gasilce, reševalce in druge pristojne službe. Zaradi natančnih informacij o vrsti in količini tovora so lahko reševalne ekipe pravočasno prispele na kraj nesreče, oskrbele poškodovanega ter učinkovito odpravile posledice s čim manjšim tveganjem zanje, za okolje in druge udeležence v prometu.

Predstavnik uprave URSZR Marko Podberšič iz oddelka za telekomunikacije je projekt predstavil s tehničnega vidika. Dejal je, da je cilj v okviru projekta, da bi eKlic za tovorna vozila najprej uporabljala vozila, ki vozijo nevarne snovi, pozneje pa je razširitev mišljena za druga težja tovorna vozila in avtobuse. Poudaril je pomen digitalizacije tovornih listov, saj vsebujejo vse pomembne podatke o prevozu tovora in vozilu. URSZR namerava prototip že letos uporabljati za svoja vozila, ki vozijo neeksplodirana ubojna sredstva (NUS). Prednosti eKlica za tovorna vozila je poudaril tudi operater na centru za obveščanje Tilen Cestnik in povedal, da je že sprejel klic po nesreči tovornega vozila, za katerega ni bilo mogoče ugotoviti, kaj vozi, ker nihče ni znal razbrati tablice oziroma številke nevarne snovi, tako da so gasilci šele na kraju nesreče ugotavljali, kaj je v cisterni. Ob tem je dodal, da morajo operaterji, ki pošiljajo enote na intervencije, biti čim bolje obveščeni. Vodja izmene iz gasilske brigade Ljubljana Jure Dolinar je dejal, da se postopki, če je v nesreči udeleženo tovorno vozilo z nevarnimi snovmi, bistveno razlikujejo, zato je takojšnja informacija o tem za gasilec zelo pomembna tako z vidika opreme in številčnosti ekipe kot zaradi varovanja zdravja reševalcev, učinkovitejšega reševanja ter preprečevanja okoljske in gmotne škode. Odziv mora biti hiter, saj je treba kdaj ob nesrečah z nevarnimi snovmi tudi evakuirati okoliške prebivalce, preprečiti dostop in podobno. S podatki bo odločitev takojšnja in pravilna, ljudje pa bodo prej dobili pomoč, je poudaril Dolinar ter dodal, da so izkušnje z eKlicem iz osebnih vozil dobre in da je eKlic za tovornjake še korak naprej.

Pri projektu sta sodelovali tudi slovenski podjetji Telekom in Iskratel, omogočili pa sta tehnično rešitev za implementacijo tovrstnega eKlica. Kot je povedal direktor enote jedrno omrežje iz Telekoma Matjaž Berčič, so se produkcijsko standarda eKlic lotili že leta 2015 in je zahteval veliko adaptacij, izrednih testiranj, skladnosti standardov ter podobnega. »Smiselno se mi zdi, da podpremo varnostne storitev z vsemi mogočimi tehnološkimi možnostmi, ki obstajajo,« je poudaril in dodal, da je eden izmed pomembnih prispevkov slovenskega dela konzorcija v tem, da so logično predvideli, da se lahko črni scenariji zgodijo tudi na obmejnem območju. Signali ne poznajo meja, zato so to upoštevali pri usmerjanju klicev na ustrezni ReCo, ki pokriva območje, od koder prihaja klic, in ne na državo. Vodja rešitev s področja javne varnosti iz Iskratela Gorazd Novak je povedal, da je njihovo podjetje razvilo rešitev vozlišča eKlic. Ob tem je dejal, da ima tudi eKlic nekatere omejitve, saj so zdaj storitve namenjene za omrežja GSM, ki pa so ozkopasovna, zato imajo omejen prenos podatkov. Poudaril je, da v prihodnjih letih pričakujejo uvedbo storitve eKlic naslednje generacije, ki bo delovala v širokopasovnih LTE-omrežjih, kar pomeni, da bo omogočila tudi prenos videosignala iz vozila oziroma dvosmerno podatkovno komunikacijo, ki ne bo več količinsko omejena, in podobno. »S partnerji v konzorciju in URSZR že razmišljamo v tej smeri, razvijamo nove rešitve za eKlic naslednje generacije ter načrtujemo izvedbo prvega demo projekta,« je še dejal Novak. Storitev je pozdravil tudi Ulrich Zorin z Darsa, ki je dejal, da imajo veliko težav pri nesrečah s tovornim prometom, pogosto pa niti vozniki sami ne vedo, kaj vozijo, imajo nepravilno pripet tovor in podobno. Poleg reševanja življenj so pri upravljanju cest vedno aktualni zastoji. »S to storitvijo bomo lahko hitreje ukrepali in odpravili posledice nesreč,« je končal. Ob splošni razpravi se je odprlo vprašanje, ali bo kaj takega glede na nizko ceno vgradnje kdaj obvezno in bodo avtoprevozniki to uporabljali. Zoran Stančič je poudaril, da Evropska komisija vedno začne z mehkimi pristopi, če je napredek omejen, pa s trdo regulacijo. Po njegovih besedah je pomembno še, da se ugotovi, kakšne so priložnosti za slovensko gospodarstvo in ali lahko država pripravi tržišče ter tako omogoči, da začnejo podjetja to razvijati in proizvajati, je dodal. Udeleženci so se strinjali, da bi bilo škoda, če se tako naprednih tehnologij, ki rešujejo življenja in okolje, ne bi večkrat uporabljalo.

Besedilo: Jerneja Grmadnik        Uvodna fotografija: Bruno Toič         

Prispevek je bil objavljen v reviji SV, št. 11, november 2017

Revija SV je dostopna na tej povezavi. 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.