SODELUJOČI: Policija, Slovenska vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Reševalna postaja UKC Ljubljana, Gasilska brigada Ljubljana, Gasilska zveza Ljubljana, Detektivsko varnostna agencija DVA, AD Varovanje idr.

PROGRAM DOGODKA

Otvoritev dogodka je s predavanjem izvedel Robert Sabol, reševalec nujne medicinske pomoči leta 2021 in prejemnik priznanja Varensvet, na temo HELIKOPTERSKO REŠEVANJE V SLOVENIJI – kje smo v primerjavi z EU? Vodja programsko organizacijskega odbora, Andrej Kovačič je v zahvalo za sodelovanje na dogodku in za dolgoletno prizadevanje, da bi Slovenija dobila namenski in sodoben helikopterski sistem reševanja, kot ga imajo druge države podelil plaketo. Zaradi prepoznega prihoda na kraj na leto umre preveč ljudi, ki bi jih lahko še rešili, če bi bil sistem reševanja urejen tudi po zraku.

Foto: IVK Varensvet

Aktivnosti v dvorani / PRIKAZ BORILNIH VEŠČIN, SAMOOBRAMBE IN UPORABE FIZIČNE SILE TER TEHNIK

Foto: IVK (Boksarski klub Knockout)

Foto: IVK (Klub taktičnih veščin, Trening center Bravo / Urban Jui jitsu)

Foto: IVK (Bujinkan Ninpō Dōjō Slovenija)

Foto: IVK (Judo klub Sokol, Ljubljana)

Foto: IVK (BBR Security)

Predstavitev služb in poklicev na področju nacionalne varnosti

TURNIR (Sloryuken)

BODI / POSTANI AMBASADOR VARNOSTI – ZA VARNO SKUPNOST

Ambasador varnosti je vsak posameznik, ki z svojim vedenjem ne ogroža sebe in drugih ter skupnosti. Ambasador lokalne varnosti pa lahko postane vsak, ki se izobražuje in aktivno deluje v lokalnem okolju ter v ta namen prejme certifikat Ambasador lokalne varnosti. Več o tem je dostopno tukaj.

E: info@varensvet.si

Kaj je pohlep? Gre za vedenje, ki se izraža v pridobivanju kot cilju in ne kot sredstvu za preživetje ali udobno in pošteno življenje. Pri tem je značilna neskončna in nepremagljiva želja po pridobivanju čim več premoženja in/ali statusne moči.

Kaj je korupcija? Je predvsem posledica okoliščin, ki ne omogočajo enakopraven dostop do dobrin, storitev in pravic. Med njimi štejemo slabe in preobilne zakone, pomanjkanje politične volje, neučinkovitost državnih institucij, slaba kvaliteta upravljanja, velike diskrecijske pravice javnih uslužbencev, vrednote družbe in tolerantnost do korupcije. Nastane pa zaradi pohlepa posameznikov, pomanjkanja integritete, nevednosti, pomanjkanja odgovornosti, pretirane uslužnosti. Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je škoda, ki jo Slovenija ima zaradi korupcije, med 1.5 % in 2 % BDP-ja. (acfe.si)

Kaj je gospodarski kriminal? Gre za pohlep določenih ljudi po dobičku na nepošten in protizakonit način. Običajno imajo taki ljudje možnost odločanja in so vplivni ter na visokih in vodilnih položajih v poslovnih in drugih sistemih.

Kaj so narko karteli? Gre za kriminalne organizacije, katerih glavni cilj je zagotavljanje in kontroliranje operacij in aktivnosti za razpečevanje narkotikov/droge po vsem svetu, kjer Slovenija ni izjema. Za njih je značilna stroga in dobro organizirana hierarhija delovanja, ki za dosego svojih ciljev ne izbirajo sredstev.

Ne minejo tedni, ko mediji ne poročajo o koruptivnih, nezakonitih in sumljivih poslovnih in sistemskih praksah, ki siromašijo našo državo in njene osnovne sisteme, od zdravstva, ki je eden bolj pomembnih stebrov skupnosti in njenega obstoja, do strategij razvoja države in človeku dostojnega življenja. Ob vsem seveda razumemo, da nismo osamljeni otok na planetu, saj je to tudi globalna problematika, katere del smo tudi mi.

Z denarjem, ki se nezakonito pretaka iz lokalnih in državnih sistemov do koruptivnih in nepoštenih bolj ali manj vplivnih posameznikov in z delovanjem gospodarskega kriminala, bi lahko zagotavljali ugleden, močnejši in visoko učinkovit zdravstveni sistem ter lokalno in nacionalno varnost, najboljšo opremo za zdravstvo, za obrambo in varnost države ter državljanov in bolje plačane službe zaposlenih, ki v teh sistemih delajo in vsakodnevno žrtvujejo svoje zdravje in varnost. To so resnični junaki skupnosti!

Oseba, ki jo bom imenoval kot svojega vsakodnevnega sogovornika je Marko Novak. Slovenec z integriteto, pogumen in časten človek, ki je v svojem življenju veliko slišal, videl in doživel. Skupaj razmišljava in se pogovarjava o stanju in klimi v družbi, in zakaj je temu tako, že leta, desetletja in ali res ni načina, s katerim bi  lahko pozdravili virus xQ in zatrli kriminal, ki siromaši državo in njene državljane ter ogroža naša življenja in varnost. Glede na majhnost države kot je Slovenija, bi bili lahko zgledni na tem področju ter bi svetu pokazali svojo pravo veličino, vsaj tako, kot jo kažejo slovenski športniki v športu. Tudi športniki so resnični junaki!

Sploh na področju korupcije smo slovenci med vodilnimi, seveda na spodnjem delu lestvice držav, kar nam vsako leto znova pokažejo rezultati. In karavana gre mirno naprej!

Pri pogovorih z Markotom pogosto beseda nanese tudi na sistem in službe, ki so odgovorne za pregon korupcije in najhujših oblik kriminala. Ali v Sloveniji res delamo vse kar znamo in zmoremo, da bi s tem dali jasen signal vsem, ki se koruptivnih in kriminalnih praks poslužujejo že leta? Ali ne moremo še več in bolje? Kje pri tem  vidimo največjo težavo?

Službe in organi sicer lahko še tako dobro delajo, vendar dokler niso povsem neodvisni od oblasti in vodstva države ter političnega vpliva in delovanja, se ne morejo zgoditi premiki v pravo smer. Tovrstne sisteme in državo, če hočete, bi bilo potrebno resnično obrniti na glavo in postaviti povsem nove temelje za delovanje. Nova vzpostavitev delovanja služb v katerih bi delali pošteni in pogumni ljudje, ki jih sicer v Policiji in tožilstvu ne manjka (da se zapis razume, kar ni nepomembno), le potrebno jim je zagotoviti ustrezne pogoje in varnost, da lahko povsem neodvisno in profesionalno opravljajo svoje delo, in da služijo zgolj in samo državi ter njenim državljanom.

Kako pa bi Marko v tem delu spremenil oz. vzpostavil sistem, če bi imel moč in to možnost?

Začel bi pri dveh najbolj pomembnih organih, ki se danes imenujeta Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo (SDT), ki bi ju z ustrezno zakonodajo izločil iz vseh zunanjih vplivov ter povsem reorganiziral. Glede na velikost države bi po nekaterih ocenah za boj s korupcijo in najhujšimi oblikami kriminala potrebovali okoli 150 zelo dobro usposobljenih in motiviranih ljudi, ki jih ne zanima politika, temveč zgolj svoje poslanstvo ter boj za pošten in varen svet. Neodvisni strokovni svet, ki bi bil sestavljen od modrecev in avtoritet iz akademskih in strokovnih področij z visoko stopnjo integritete, ki so svojo neodvisno držo ohranili skozi svoje življenje in delo, bi izbiral vodstvo NPU in SDT izmed prijavljenimi kandidati, ki bi morali izpolnjevati osebnostne in strokovne pogoje ter najvišje etične standarde. Obstajati ne bi smeli niti najmanjši dvomi o integriteti, tako pri kandidatih, kot pri kasnejšem njihovem poklicnem delovanju.

Zaposleni v teh službah bi se usposabljali pri najboljših tujih službah, imeli bi službena stanovanja in avtomobile, ter zelo dobro plačano službo. Po selekcijskem postopku in sprejemu v službo bi sledila sprememba identitete. Zaradi zaščite osebnosti in integritete bi bila osebnost znana samo vodstvu službe in interni administraciji. Prav tako bi bil eden izmed pogojev, da za čas službovanja v tej službi ne bi smeli imeti družino, temveč bi bili povsem v službi države in državljanov. Tukaj smo sicer tudi sami malo v dilemi glede tega, vendar zelo dobro vemo, da je zelo težko neodvisno opravljati delo in loviti najhujše kriminalce, kateri ne izbirajo sredstev in jim ni težko plačati milijon, da te likvidirajo oz. ti ugrabijo otroke in bližnje. Prav tako gre za izpostavljenost različnim mehkim pritiskom s strani bolj ali manj vplivnih ljudi v državi neposredno ali preko znancev, kolegov  itd.

Resnici na ljubo se povsem dobro zavedamo, da je vzpostavitev takšnega sistema utopija, ker ložam, ki upravljajo z državo in svetom ni to v interesu, saj imajo svojo dobro začrtano agendo. Ali so tudi poslanci (vedno) del te agende, ki imajo možnost sprejeti zakone, ki bi prinesli učinkovite in pozitivne spremembe ter bolj pošteno skupnost, pa prepustimo drugim, da presodijo sami.

Torej, če bi želeli dejansko zaščititi državo, državljane in prihodnost pred virusom xQ, se nam tovrstni sistem zdi edina prava rešitev. Prizadevati si moramo predvsem za pošteno in ne samo za zeleno prihodnost, namreč brez poštenja tudi zelene prihodnosti ne bo. Morda bo, vendar zgolj za peščico. Na nas, kot skupnosti pa je, da se odločimo, skozi katera vrata bomo stopili, do poštene ali zelene prihodnosti, ali pa morda nekoč celo do obeh.

Andrej Kovačič                                                                             E: andrej.kovacic@varensvet.si

Uvodna fotografija: Pixaby

Ne mine dan ali teden, ko mediji ne bi poročali o grozljivih dogodkih, ki nas vedno znova osupnejo in postavijo pred vprašanje, koliko sploh je vredno človeško življenje. Sicer prispevek ni namenjen iskanju tega odgovora, čeprav ima življenje od države do države tudi svojo ekonomsko vrednost. V moralnem pogledu pa je človeško življenje neprecenljivo ali sveto, torej eno in edino.

Ko sem razmišljal o vsebini tega prispevka, se je zgodila Praga, ki sem jo v zadnjih dneh pred začetkom Covida 19 tudi sam obiskal. S kolegi iz varnostne stroke sem tam preživel nepozabne strokovne izkušnje.

Mladega predatorja, če ga tako poimenujem, ki ga okolica ni prepoznala, da potrebuje pomoč se je s tem grozljivim dejanjem zapisal v temno zgodovino češke države, kar je bil med drugim verjetno tudi njegov glavni namen. Kakorkoli, pisati ali ne pisati o tem ni vprašanje njegove (ali njemu podobnim) temne slave, temveč je dejstvo, da se bomo morali kot svetovna skupnost čedalje bolj pogosto soočati z dogodki, ki so plod temne plati bolne človeške narave.

V prispevku, ki je pred vami bo fokus na (ne)varnosti žensk in deklet, ki trpijo partnersko nasilje in upanju, da obstaja boljše življenje, le pogumno in čimprej je potrebno stopiti iz tega nasilja. Ta dekleta in ženske že doživljajo nevarnost, gre pa samo za vprašanje časa, kdaj bo prišlo do tistega najhujšega. Statistike sicer kažejo, da je v t.i. sodobnih družbah (in tudi v primitivnih in manj sodobnih), za ženske najbolj nevaren dom oz. partnersko življenje. Sicer se zelo nenavadno sliši, ker naj bi bil dom še eno svetišče človeka in najbolj varno mesto, pa vendar žal temu ni (vedno) tako.

Ko preberemo glavno definicijo človeka, gre za človeka, tudi človeško bitje, ki je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo. Torej človek je najpogostejša in najbolj razširjena vrsta primatov, za katere so zraven dvonožnosti značilni tudi veliki kompleksni možgani. Ali smo najbolj inteligentni primati ali zgolj samo primati ne bomo ugotavljali v tem prispevku.  Se pa v velikih kompleksnih možganih skrivajo odgovori, ko razmišljamo o izvorih nasilja. Ko bomo nekoč zares vedeli, kaj smo, bomo imeli bistveno več, z vsemi bolj ali manj prepoznanimi potenciali pa bomo zagotovo živeli veliko bolj varno in srečno.

Psihologija človeka in vse kar je povezano z njim me je zanimala že v rani mladosti in kasneje na fakulteti tudi kriminalistika in kriminologija, zato sem svoje poslanstvo našel v varnostni stroki. Zraven pa zagotovo sodi še nevrologija, ki je naslednje zanimanje za raziskovanje pojavov, ki so povezani s predatorji.

Preventiva, znanje in ozaveščenost o osebni varnosti, ki jo zraven fizične varnosti sestavljata še psihološka in spletna varnost, pa je za vsakega človeka najboljše orožje. Pravočasno prepoznati potencialno nevarnost in predatorja ter se umakniti na varno, nas lahko reši pred najhujšim. Še bolje pa je, da takšne osebe sploh ne spustimo v svoje življenje. Da lahko, kot strokovnjaki za varnost bolje razumemo problematiko in svetujemo, kako biti varen, moramo dobro poznati in se zavedati nepredvidljivosti kompleksnih možganov in ta notranji svet, tako potencialnih predatorjev, kot njihovih žrtev. 

V tej smeri, da bi to materijo še bolje spoznal ali jo vsaj do neke mere poskušal bolje razumeti sem v zadnjih treh letih preučil cca. 150 dogodkov v regiji, kjer so bile žrtve dekleta oz. ženske različnih starosti. Osebnosti žrtev in predatorjev ter njuno življenje pred grozljivim dogodkom pogosto kažejo podobne vzorce iz katerih se lahko veliko naučimo in jih ozavestimo, da bi preprečili nove in nove žrtve. V tej smeri je zato najbolj pomembno, kako pravočasno prepoznati ključne znake in osebo, še preden sploh pride v vaše (intimno) življenje. Ali je to sploh mogoče, osebno menim, da je in za kar obstajajo tudi preverjeni načini. Je pa razumljivo, da je življenje živi proces in se bolj ali manj intenzivno odvija tudi kasneje v partnerski zvezi.

In če gremo korak naprej, ali v resnici sploh poznate svojega partnerja, moža, očeta svojih otrok? Kaj pri tem gledate, kaj vidite, kako ga razumete, kaj slišite v njem, ali že morda trpite nasilje? Koliko se torej med nami, v vaših domovih, v posteljah, skriva predatorjev, je vprašanje za prihodnost. Pa vendar moramo o tem razmišljati že danes in ne zgolj kot posamezniki, temveč kot skupnost. Koliko potencialnih predatorjev je med nami, vidimo vsaki dan v prometu. Objestna vožnja, hupanje itd, kaže na velike stiske pri ljudeh, ki razumno ne zmorejo tempa življenja. Nekdo bi rekel, da so to samo ventili, vendar tudi ti se enkrat zamašijo. In lahko si samo predstavljamo, kako takšni ljudje funkcionirajo v partnerskih odnosih, v družinah in za zaprtimi stenami.

Kaj je nasilje, ki se pogosto začne z povsem nedolžnim psihičnim nasiljem in nadaljuje s fizičnim, dobro vemo in tukaj ni opravičilo nobena ljubezen za nobeno obliko nasilja. V nasilnih odnosih je potrebno torej iskati rešitve in poti še preden pride do konca. Možnost izhoda pa vedno obstaja, kljub temu, da je predator sposoben narediti vse, da vas bo v primeru izhoda iz razmerja aktivno iskal. Zelo pomembno vlogo pri reševanju iz nasilnega okolja imajo države, ki imajo pravno ureditev, ki omogoča sodelovanje na tem področju. Ker se v Sloveniji in drugih manjših državah ni mogoče skriti pred predatorji, je pomembna pomoč države, ki žrtvi in njenim otrokom omogoči umik v drugo državo, kjer z spremembo identitete lahko normalno zaživijo novo in polno življenje.

Če povzamemo vse skupaj vidimo, da je pot iskanja svojega življenjskega partnerja vse prej kot lahka življenjska naloga. Nikoli pa ne dovolite, da vam partner omeji stike, si vas lasti in nad vami izvaja nasilje. Vsem dekletom in ženskam, ki živite v partnerskem nasilju svetujemo, da sprejmete odločitev in pogumno naredite načrt za umik in si date novo priložnost za boljše življenje. Ko enkrat greste iz nasilnega razmerja, je pravilo, da se ne vračajte več nazaj. Dogodki, ki smo jih preučili kažejo na to, da se je vrnitev oz. večkratna vrnitev v glavnem tragično in za vedno končala.

Da je nasilja v družinskem krogu in v partnerskih zvezah veliko in preveč je dejstvo, zakaj je temu tako ni enoznačnega odgovora. Čeprav se dogaja tudi nasilje s strani žensk nad moškimi, kar je po moje drugačna psihologija nasilja, se bom v zaključku osredotočil na moške. Človek ni rojen in kot osebnost narejen z rojstvom, temveč gre skozi različna življenjska obdobja ter skozi mnoge čeri in preizkušnje, ki ga naredijo močnega ali pa mu pustijo sledi in travme, ki jih nosi naprej v partnerko zvezo. Nasilje nikakor ni prava izbira, zato je potrebno nenehno delati na sebi, tako na svojem duševnem in fizičnem zdravju. Moški, ki dvigne roko na žensko ali na otroke je dosegel svoje življenjsko dno, kar zagotovo ni življenjski cilj. Pri tem je prava pot, da si oseba še pravočasno poišče pomoč.

Sicer sta prava ljubezen in razumevanje sveta in ljudi okoli sebe ključ, s katerim si lahko odpiramo vrata v bolj  srečno in zadovoljno življenje.

Andrej Kovačič, član IVK multidisciplinarnega tima za varnost in nasilje, ki se ukvarja z osebno varnostjo in problematiko nasilja

E: andrej.kovacic@varensvet.si

Uvodna foto: Pixaby

S tovrstnim zapisom tudi ne želimo povzročati paniko, temveč želimo opozoriti, da je previdnost ”mati varnosti”.

Za vse tiste, ki so željni zabav se te dogajajo skozi celo leto. Pa vendar vrhunec tovrstnih zabav prihaja v mesecu decembru, ko želimo preživeti konec leta na način, ki nam bo ponudil nepozabne trenutke, ki nam bodo ostali v lepem spominu.

Zabave pa se lahko končajo tudi z ne ravno lepimi spomini ali dogodki, še posebej tistimi, ki se ji ne spomnimo. Govorimo namreč o drogah za posilstva, katerih se poslužujejo progresivne osebe, ki imajo mejno poškodovano osebnost, da na gnusen in pokvarjen način pridejo do svojega zadovoljstva.

Tovrstne droge običajno nimajo barve in okusa oz. v primeru večjih količin v pijači imajo blag okus po metalu. Oseba, ki zaužije pijačo s tovrstno psihosicialno substanco se ne spomni ničesar, kar se ji je dogajalo, skratka izgubi spomin. Pri tem substanca vpliva na kognitivne funkcije, kot so zavest, koncentracija, odločanje, izguba racionalnosti, distorzija mišljenja itd. Pri tem oseba nima nobenega psihometričnega nemira, temveč globoko umirjenost, saj psihoaktivna substanca povsem vlada.

Previdnost pred tovrstnimi drogami pomeni, da vedno pijemo pijače, ki so bile odprte pred nami in da pijačo nikoli ne puščamo brez nadzora.

Ni malo primerov, ko tovrstne droge pridejo v mesto zabave s strani zabave željnih tujcev. Ti običajno pripotujejo v druge države in mesta, kjer se odvijajo zabave za dan ali dva in na ta način izkoristijo tovrstne zlorabe za svoj plen. Naslednji dan pa enostavno odpotujejo nazaj domov, kot da se ni nič zgodilo. Na tovrstnih zabavah poiščejo svojo žrtev na način, da ji v pijačo nasujejo tovrstne substance. Oseba, ki takšno pijačo popije se ne onesvesti, temveč deluje, kot da je vinjena. Pri tem ima občutek, da se povsem obvladuje, vendar gre za lažen občutek, pri čemer ne obstaja način, da bi se upirala za karkoli. Pri tem jo napadalec ali več udeležencev enostavno odpeljejo v hotelsko sobo ali na drugo mesto, kjer si lahko samo še predstavljate kaj vse se tam potem dogaja. Naslednji dan se ne boste ničesar spomnili, kar je še posebej zaskrbljujoče.

Torej bodite previdni, kjer se na zabavah še posebej nahaja več tujcev, kar seveda ne pomeni, da so to edini možni potencialni napadalci. Pri tovrstnih osebah ne gre za klasične posiljevalce, katere vzburja, da se oseba brani in njen boj proti temu. Napadalec namreč ne želi odpora, temveč lahko pot do svojega cilja. Pri tem pa nikakor niso žrtve samo dekleta in ženske, temveč tudi lepo grajeni in fit moški, ki jih ne glede na treniranost in moč tovrstne substance povsem ohromijo.

Skratka previdnost ni nikoli odveč. Pri pijači, ki jo boste zaužili, posvetite popolni nadzor ter na ta način preprečite, da bi vam kdo nasul v pijačo substance, ki vas bodo zaznamovale za celo življenje. V primeru, da se boste naslednji dan zbudili z občutkom, da se ničesar ne spomnite, kaj se vam je dogajalo preteklo noč, je to lahko pokazatelj, da ste bili žrtev tovrstnih drog. Da bi se prepričali v to in da bi ovrgli vse dvome, je z določenimi preiskavami mogoče ugotoviti prisotnost drog v telesu tudi do 1 leta od njenega vnosa v telo. Pri tem pa morajo vzeti vzorce v nohtih in v laseh, pri čemer gre za zelo drage preiskave, glede na običajne, ki se lahko izvajajo do 1 meseca po zaužitju.

Za nadzor nad morebitnimi tovrstnimi substancami v pijači sicer obstajajo tudi določene tablete in palčke, ki jih vstavimo v pijačo, ki v primeru, da pijača vsebuje nevarne substance spremenijo barvo.

Torej glavni nasvet, da na zabavi vedno bodite v družbi zaupanja vrednih oseb, ki jih poznate že dalj časa in previdno pri navezovanju stikov z neznanci. In pa seveda z dokaj trezno glavo, ki bo vedno sposobna presoditi in prepoznati potencialne nevarnosti, ki nas lahko zaznamujejo za celo življenje.

Pa srečno in varno življenju naproti!

Andrej Kovačič, član IVK multidisciplinarnega tima za varnost in nasilje, ki se ukvarja z osebno varnostjo in problematiko nasilja

E: andrej.kovacic@varensvet.si

Uvodna fotografija: Pixabay

Spletni izvod je dostopen tukaj

Tiskani izvodi bodo dostopni na naših dogodkih.

Evropa postaja vedno bolj nestabilna regija. Nespametne energetske odločitve bodo v kratkem privedle v pomanjkanje energije za pridobivanje surovin in končnih izdelkov. V bližnji prihodnosti pa bo južno Evropo zadela desertizacija zaradi podnebnih sprememb. Evropski odločevalci nimajo odgovorov na zagotavljanje energetske in prehranske varnosti. Šibki odločevalci niso sposobni najti rešitev in odmik od poslovnih praks. Prebivalstvo pa se je preveč navadilo na udobje in ga stalno zahteva. Večina Evropejcev se žal noče odreči udobju energetske in prehranske potratnosti.

Slovenija

Kratkoročno bo Slovenija energetsko zelo  izpostavljena, posledično pa tudi prehransko. Slovenija trenutno lahko zagotovi hrano le za polovico svojega prebivalstva. Čaka nas pomanjkanje. Tu gre za posledico napačnih prehranskih in energetskih odločitev oziroma za pretiravanje z ekonomskim liberalizmom na vitalnem področju.

V bližnji prihodnosti nas čaka temeljita sprememba okolja. Slovenija bo postala polpuščava. V njej bomo morali še vedo (pre)živeti. Tudi v pol puščavi se da (pre)živeti, vendar moramo imeti ustrezno znanje in tehnologijo.

Predvidevamo, da se večina evropskega prebivalstva ne zaveda prihajajočih problemov in ne pritiska na odločevalce, da v resnici kaj storijo. Odločevalci so žrtve mantre o stalni rasti, ekonomskega liberalizma in se bojijo upada števila delovnih mest in znižanje ravni socialnih storitev. Vsi skupaj bomo trdo pristali. Ekonomije, ki ne bodo zagotovile dovolj virov bodo trpele njihovo pomanjkanje ali pa bodo žrtev odločevalskih izsiljevanj.

Zaradi neugodnih okoljskih in družbenih razmer v katerih se bo kmalu ali se deloma že nahaja Slovenija je potrebno stopiti skupaj in korak k človeku. Zvonijo že vsi alarmi. Določena skupina ljudi ne verjame, da bi množice in odločevalci pravočasno dojeli katastrofo. Le-ta bo globalna in slabo pripravljena Slovenija ne bo mogla zagotoviti dovolj hrane in energije, ker je ne bo dobila iz tujine. Ljudje si bomo morali kolektivno pomagati sami, če želimo (prež)iveti v novi realnosti.

Poslanstvo sekcije

Naloga sekcije je opolnomočiti:

• člane in njihove družine za preživetje v razmerah pomanjkanja ter sprejem vzdržnih življenjskih stilov,
• organizacijam, da poslovanje prilagodijo novim razmeram in ustvarjajo nove tehnologije za pridobivanje hrane in energije,
• lokalne skupnosti, da pravočasno uredijo ustrezno infrastrukturo,
• državo, da sprejme ustrezne politike, jih financira in nadzira njihovo izvajanje.

Predpostavke:

• pomanjkanje energentov bo onemogočilo prevoze hrane in gnojil na velike razdalje in podražilo kmetijsko proizvodnjo,
• pomanjkanje vode bo zahtevalo uporabo posevkov, ki porabijo manj vode,
• pomanjkanje hrane v nekaterih okoljih bo povzročilo prepovedi izvozov hrane,
• Slovenija bo poraženec teh dogajanj.

Članstvo

V članstvo ste vabljeni vsi, ki se zavedate okoljskih sprememb in prehranske varnosti, si želite pridobivati znanja na tem področju, ste se pripravljeni usposabljati ter pripravljati za življenje v novi realnosti.

Cilji:

• Zgraditi infrastrukturo za preživetje članov,
• Definirati vzdržen življenjski stil v novi realnosti in ga promovirati,
• Razviti ustrezno ideologijo, znanje in tehnologijo,
• Usposobiti člane in jim zagotoviti tehnologijo za preživetje,
• Zagotoviti kolektivno oskrbo s tehnologijami in hrano za člane,
• Vzpostaviti kanale do odločevalcev, da končno začnejo sprejemati pravilne odločitve,
• Ozaveščati javnost.

Načela:

• načelo antipotrošništva,
• načelo strokovnosti,
• načelo krožnega gospodarstva,
• načelo trajnostnega pridobivanja virov,
• načelo kolektivnega pristopa,
• načelo solidarnosti in izmenjave dobrin.

Za več informacij pišite na: info@varensvet.si

Uvodna fotografija: Pixabay

Zelo znan primer je primer Catherine (Kitty) Genovese, ki se je zgodil leta 1964. Takrat 28-letna natakarica je hodila domov iz službe, ko je ugotovila, da ji sledi neznanec. Kljub temu, da mu je želela pobegniti, jo je ujel ter jo dvakrat zabodel v hrbet. Kričala je na pomoč in ker so se začele prižigati luči iz stanovanj, se je napadalec za kratek čas umaknil. Kmalu se je zavedel, da ji nihče ne bo prišel pomagat, zato se je vrnil in jo večkrat zabodel do smrti. Incident je trajal približno 45 min, po poročanju policije, pa naj bi napad videlo kar 38 oseb – noben od njih naj žrtvi ne bi pomagal ali poklical policije. 

Primer je pripomogel k temu, da se je izvedlo obsežno serijo eksperimentov, ki so ugotavljali, zakaj priče v takih primerih pokažejo veliko apatije in redko pomagajo žrtvam. Ugotovili so, da obstaja zapleten in kompleksen niz dejavnikov, ki določajo, kdo bo pomagal v življenjsko nevarnih in kriznih situacijah. 

Izkazalo se je, da veliko vlogo igra to ali obstaja nevarnost poškodbe ali smrti. Tako osebe vidijo tudi klicanje policije – še vedno čutijo grožnjo napadalca in se bojijo vplesti v sam dogodek. Ko govorimo o nasilju, so posamezniki velikokrat zelo šokirani nad takim dogodkom – večina ljudi ni pripravljena in ima precejšnje težave pri odločanju o tem, kaj bi bilo najbolje storiti. Kot zelo pomemben dejavnik pa se je izkazal tudi naslednji – prisotnost drugih oseb pripomore k zmanjševanju odgovornosti, saj vsi pričakujejo, da bo pomagal nekdo drug. Izkazalo se je, da več kot je prisotnih oseb, manj verjetno bo nekdo od njih prostovoljno pomagal. Prisotnost drugih torej ustvarja razpršitev odgovornosti, vsak posameznik pa ne čuti velikega pritiska, da bi prav on ukrepal. Drugi razlog pa se nanaša na potrebo po pravilnem in družbeno sprejemljivem vedenju. Ko se drugi ne odzovejo, posameznik to pogosto vzame kot signal, da odziv ni potreben ali je celo neprimeren.  

Nedavne raziskave kažejo, da se učinek opazovalca dogaja, vendar se pogosteje zgodi v situacijah, ki niso življenjsko nevarne, manj pogosto pa se to zgodi v situacijah, ki vključujejo posilstvo ali napad na osebo. 

Za konec je zanimivo omeniti, da ljudje, ki poznajo teorijo učinka opazovalca, bolj verjetno posredujejo v nujnih primerih, kot tisti, ki ga ne.

Pripravila: Laura Bavdek, psihologinja

Uvodna fotografija: Pixabay

A v skladu z nič kolikokrat  preverjenim in dobro delujočim pravilom globalističnih neokonov:«…«ne zapravljajmo priložnosti, ki jo ponuja dobra kriza!«, bi se moral slehernik vprašati kaj prinaša slednja!

Obstranski dogodki, ki spremljajo zdaj, počasi že absurdno histerijo, kažejo da nekatere strukture in posamezniki uspešno napeljujejo vodo na svoje mline in da drži, da je vsaka kriza dobra priložnost za finančne, ali politične profite. Seveda, kako drugače kot na račun davkoplačevalcev, ampak tudi tu s podnapisom: nižjega ranga«!

Dejstvo je, da molohi današnjega sveta jasno izkoriščajo krizo za uveljavitev svojih stališč in svoje politike. Z izkrivljanjem dejstev in namerno nestrokovnostjo, da ne rečemo laganjem.

Tako je npr. Nobelov nagrajenec za mir, hegemon ameriškega imperializma, g. H. Kissinger v Wall Street Journalu povzdignil svoj glas v smislu odrešitve sveta pred pandemijo s »svetovno vlado«, jasno, ve se pod čigavim vodstvom.

To se je zgodilo istočasno, ko so ZDA zablokirale prošnjo Venecuele  IMF-u (International Monetary Found) za reševanje socialne stiske in zaostrile sankcije proti Iranu, ki je, kot vemo že zaradi obstoječih sankcij in posledic pandemije močno prizadet.

Gospod, po poreklu sicer bližnji sosed Irancev, se svetu spet predstavlja kot »izkušen državnik«, ki je globoko zaskrbljen za »usodo« človeštva. Morda bi mu celo verjeli, če se ga ne bi spomnili iz »humanitarnih« posegov v Vijetnamu, Kambodji, Laosu, insceniranih državnih udarih v Argentini, Čilu in Indoneziji, kjer je za posledicami takšnega humanizma ostalo brez števila nedolžnih žrtev.

Njegov poziv k ustanavljanju svetovne vlade in  obnovi Marshallovega plana in projekta Manhattan »vis a vis« pandemije, pa dobi grenak priokus, če vemo kaj je prvi naredil za svobodo evropskih narodov, drugi pa je, kot visoko tajni projekt zahodnih sil za proizvodnjo orožja z nepredstavljivo močjo ubijanja in rušenja namenjen uničevanju naše civilizacije in hegemoniji.

Tehnokratski aktivisti in istočasno seveda lastniki večine svetovnega premoženja imajo še brez števila rešitev za krizo. Naši mediji se iz petnih žil trudijo, da nam jih servirajo po časopisih, radiju, TV, jasno, kot pozitivne napore naših zahodnih zaveznikov…, zato je pač, zaradi ohranitve zdravega razuma pogosto najbolje ugasniti televizor.

Kakšnega problema pa ne moremo rešiti s tem, da ukinjamo družinske in družbene vezi, da bomo zaradi »varnosti« namesto lastnega denarja uporabljali še samo kartice, vsi bomo kupili električne avtomobile, proč s fosilnimi gorivi…skratka The Brave New World, je že na dosegu roke. Lepo vas prosim, bodite razumni! Naši demokratično izvoljeni vodje pa že vedo kako in kaj!

Gospodje kot npr. Soros s svojo rušilno politiko do narodov in družine, Mark Zuckerberg, Mark Carney, Bill Gates s finančno in tehnološko okupacijsko politiko bodo, če  demokratične sile ne bodo organizirano nastopile proti, triumfirali na celi črti. Rezultati bodo pogubni za osebno svobodo posameznikov in tudi posameznih držav.  Ne bom razpravljal o vlogi ECB (Evropske centralne banke) in MMF! Iz novejše zgodovine EU si razmišljujoči bralec sam ustvari sliko posledic vehementnega zadolževanja tudi naše države. »Čič ne da nič«, so nas učili naši dedje in brezdelno pohajkovanje 99% zdravih ljudi, še manj v naši državi! Je pa lepo biti doma, nič ne rečem, in če poleg tega še nekdo to plača, zakaj pa ne? Takšnih voditeljev si želimo še! A vprašanje, ki se kot duh iz Aladinove svetilke grozeče vzpenja pod oblake je: KDO bo plačal vse te ukrepe?

Apple in Google sta v MIT Tech Review (Massachusstes Institute of Technology – eden vodilnih svetovnih pedagoških in tehnoloških ustanov v svetu!) razkrila podatek, da bosta kmalu v njune mobilne operativne sisteme vgradila sledilno tehnologijo, ki bo slehernika lahko izsledila kadarkoli in kjerkoli na zemeljski obli. Seveda vse z »humanitarnim« namenom izslediti posameznike. Ali pa bodo to počeli tudi potem, ko bo vsa populacija ljudi z virusom prekužena in zdrava, pa ne povedo! Ne povedo tudi tega ne, da je strokovno silno sporno, na osnovi sedanjega stanja diagnostike osebo razglasiti za pozitivno, negativno, ali nosilko virusa.

Ampak, slovenske mamice novega modernega kova so navdušene! Vsak trenutek bodo lahko vedele, kaj počne in kje je njihov malček, tudi če bo s prijateljem na skrivaj pri ”najboljšem sosedu” kupoval vrečko prepovedanih bombonov! Ali morda govoril s sošolcem, katerega prababica je v Gazi pred štirinajstimi dnevi kašljala! Varnost je prva! In kaj bi tisto, če bo g. Gates na račun nas revežev, dodal še nekaj milijard USD v svoj že tako poln mošnjiček.

Na začetku tega pisanja, sem omenil, da politika res ni moja specijalnost, zato nekaj drobcev strokovnega razmišljanja ne bo odveč.

Sočustvujem z g. dr. Erženom in njegovo ekipo na NIJZ, ki skušajo s strokovnostjo in zdravim razumom strezniti slovenske politike in javnost! A razum se je v teh časih skril, Bog ve kam. In politiki in ne strokovnjaki, razmišljajo o naših usodah. Narobe!

Naš planet Zemlja je dobrotljiva mati vsem živim in ostalim bitjem, in vsak ima svoje mesto v zemeljskem redu. In vsako bitje živi in preživi v skladu z danimi možnostmi. Tudi virusi, tudi bakterije, alge, gljive, rastline in živali,  ter kar je še tega, po človeškem razumevanju bolj, ali manj nepotrebnega, razen seveda kvasovk! Kaj le bi Slovenci brez piva in vina! Le za človeka, ne filozofi, ne biologi niso povsem prepričani kakšna je njegova vloga v tem redu. Pa bi morda le nekako šlo, če bi to bitje raje upoštevalo druge nauke iz Biblije in ne samo tega, ki govori, da je človek gospodar nad živimi bitji na zemlji. A biti gospodar pomeni biti moder in modrost se začne s skromnostjo in upoštevanjem pravic do življenja vseh živih bitij, ki z nami delijo ta svet. O tem, kako se človek obnaša do Zemlje, ne kaže izgubljati besed.

Da človek slepo verjame in podpira propagatorje tehnološke vsemogočnosti digitalizirane družbe izključno zaradi lastnih koristi, istočasno pa namerno prezira vse posledice takšnega razvoja in življenja, pa seveda v naši kakor tudi svetovni javnosti nobeden ne omenja. Nobenega, niti toliko Hollywoodsko opevanih skrbnih mamic, ki se ves čas smehljajo s TV ekranov v osladnih reklamah ne! Opozorila strokovnjakov o zdravstvenem stanju otrok ne vznemirjajo nobenega, niti mamic, še posebej ne politikov. Pa bi jih moralo! Debelost, težave z očmi, disfunkcije hormonalnega sistema, asocijalnost, duševne motnje, nesposobnost gibanja,… kaj že to je, in komu povzroča težave? Tudi pandemija po njihovem mnenju seveda s tem nima nobene zveze. In ravno tu je problem! Ali pa so prenaseljena in do skrajnosti onesnažena Lombardija, socijalno degradirani New York in enajst milijonski do skrajnosti onesnažen Wuhan res področja, kjer lahko človek živi zdravo, brez bolezni, na primer? Kakorkoli obračamo se račun za tak način razvoja naše civilizacije ne more izziti! Žal!  Pač, ustvarili smo pogoje, da se je virus v okviru danih pogojev razširil. Tako in nič drugače.

O, pogojih, ki jih v zadnjih desetletjih ustvarjamo za takšno dogajanje pišejo tisti, ki se zavedajo minljivosti družbe, kot slehernega človeka, katerega življenje živega bitja, nima cene. A le kdo bi se brigal za tole!  Od do skrajnosti onesnaženega in degradiranega širšega okolja, do skrajnosti kemiziranega in zastrupljenega ožjega življenjskega okolja, nezdrave s kemikalijami in strupi onesnažene hrane, vode, prehranske ovojnine, ki dobesedno ruši naš hormonalni sistem, prenaseljenosti, socialnih problemov…, vse to ruši tudi temelje odpornosti sodobnega človeka. Ali niso prav dežele, ki jih je virus močno prizadel slika tega po vzrokih in posledicah? Ne, ne, gospe in gospodje, virus ni prav nič kriv, krivdo je treba iskati pri nas samih.

Zavedam se, da so stvari, ki jih pišem strašljive. A prav nič niso bolj grozne, kot je ta realnost. In zato je pred strokovnjaki in politiki zelo odgovorna in široka naloga ne samo reševanja sedanje pandemične situacije, ampak strokovno in razumno voditi politiko v boljši svet. To pa se zagotovo z neokonsko politiko iskanja profita za vsako ceno in nerazumnega bogatenja posameznikov na račun obubožanih množic ne bo nikoli zgodilo. Ali nas torej po potresu z virusom, čaka še cunami, je odvisno samo od nas!

Pa lep pozdrav bralcem,

Dr. Črtomir Borko

Vsebina izraža mnenja in stališča avtorja prispevka in ni nujno, da stališča NVO.

»Mutacije« džihadizma

Ameriške in koalicijske sile so se pri svojem posredovanju v Afganistanu in Iraku srečevale z asimetričnim bojevanjem. Asimetrično bojevanje v Afganistanu in Iraku je postajalo vse bolj napredno, edinstveno in nepredvidljivo, kar je povečevalo vojaške in politične zagate Američanov in zaveznikov. Precejšen del problema je bil povezan tudi z ameriškim nerazumevanjem zgodovinskega in kulturnega konteksta, v katerem se je nasprotnik razvijal, živel in bojeval. Vse bolj se je kazalo, da so Američani in zavezniki v strateškem smislu nepripravljeni za bojevanje z Al Kaido v Afganistanu in s sunitskimi milicami v Iraku. Nasprotnik je vedno znova našel učinkovitejše asimetrične načine in sredstva, s katerimi je izničeval ameriško in zavezniško vojaško prevladovanje. To je bistveno pospešilo evolucijo asimetričnega bojevanja, v katerem začenja imeti pomembno vlogo tudi mednarodni terorizem v vsej svoji raznolikosti. Razna radikalna džihadistična gibanja in islamistične milice so postali kot virus, ki z vsakim novim »zdravilom« mutira v odpornejšega, učinkovitejšega in smrtonosnejšega (Veglič, 2016, SVI).

Med temi »mutanti« je Islamska država ali Isis najbolj nasilna, mogočna in skrb vzbujajoča džihadistična organizacija današnjega časa. Isis je sunitsko in militantno ekstremistično gibanje, ki si je z vojaškimi aktivnostmi zagotovilo teritorialno bazo za svoje delovanje v Iraku in Siriji.

Vzpon Isisa

Za razliko od Al Kaide, ki je bila osredotočena na globalni džihad, je imel Isis strategijo ustanavljanja in oblikovanja političnih entitet v regijah, v katerih elementi državne oblasti niso delovali. Od drugih džihadističnih gibanj se je Isis razlikoval tudi po tem, da je imel precej jasen politični cilj. Najvišji verski in politični cilj islama je združitev vseh muslimanov in ustanovitev islamske države ali kalifata. Isis je bil pri tem precej pragmatičen in se je usmeril v osvajanje regij, ki so bile iz taktičnega vidika slabo vojaško branjene in bogate z viri, ki jih je Isis potreboval za ustanovitev in vzdrževanje države. V Siriji je zavzel območja, ki jih je sirijski režim že izgubil in se tako izognil obsežnejšim bitkam. V Iraku je vzpostavil zavezništvo z različnimi sunitskimi milicami, povezanimi z bivšim režimom Ba’ath. Zelo učinkovito je izkoristil obdobje takoj po umiku Američanov iz Iraka, koruptivnost in organizacijski kolaps iraških varnostnih sil ter krizo legitimnosti aktualne iraške oblasti (Kis-Benedek, 2016, SVI). Isis je vzpostavil organizacijsko strukturo z regionalnimi guvernerji, vojaškim kabinetom, centrom z medijsko produkcijo, sektorjem za finance, rekrutiranjem, izobrazbo, zaporami in verskim vodenjem. Na zasedenih območjih je zagotavljal javne službe, finančno podpiral vse vojaške operacije in omogočal plače za svoje borce. Isis si je za svoje delovanje zagotavljal reden finančni dotok iz različnih virov, na primer iz tihotapskega trgovanja z nafto, ropanja, lokalnih davkov, predvsem pa iz financiranja bogatih zalivskih donatorjev. Svoje delovanje je podpiral z aktivno ideološko propagando na medmrežju z namenom ustrahovanja in hkrati rekrutiranja.  

Globalna koalicija v boju proti Isisu

Kot odgovor na naraščajočo nevarnost so Američani pristopili k oblikovanju širše koalicije v boju proti Isisu. Zavedali so se, da mednarodna koalicija zagotavlja večjo mednarodno kredibilnost, enotnost naporov na regionalni ravni ter zmanjšuje finančno breme. Oblikovana je bila globalna koalicija za boj proti Isisu, v katero so vključene države in državne zveze. Članice koalicije so se v skupni izjavi, 3. decembra 2014, obvezale k skupni, celoviti in dolgoročni strategiji bojevanja z namenom razbitja in uničenja Isisa. Celovitost strategije boja temelji na petih linijah napora (angl. »lines of effort«): 1. podpora vojaškim operacijam in vzpostavitev vojaških (iraških) zmogljivosti; 2. zaustavitev priliva in rekrutacije tujih borcev za Isis; 3. odrezati Isis od virov financiranja; 4. stabilizacija osvobojenih ozemelj; 5. protipropaganda in ideološka delegitimizacija Isisa. Operacija se imenuje Operacija celovita rešitev (angl. » Operation Inherent Resolve«). V operaciji delujejo skupne združene namenske sile (angl. Combined Joint Task force – CJTF OIR), ki usklajujejo vojaški del delovanja. Končno želeno stanje je poraziti in dokončno uničiti Isis.

Koalicija ima 74 članic, med njimi je večina evropskih držav, drugo so še zalivske države, Natove, države EU, Arabska liga in tudi Slovenija. Slovenija se je koaliciji pridružila 3. februarja 2016 in prispeva enega častnika v poveljstvu operacije ter šest pripadnikov, ki v okviru Kurdskega centra za usposabljanje (ang. »Kurdistan Training Coordination Centre – KTCC«) v Erbilu izvajajo usposabljanje kurdskih borcev. Slovenija sodeluje z donacijami orožja in streliva severu Iraka (http://theglobalcoalition.org/en/home).

Ko je koalicija začela intenzivneje delovati, se je najprej spoprijela s problemom kolapsa iraških varnostnih sil, kar je bil ključni dejavnik, ki ga je znal Isis dobro izkoristiti. Edini mogoči način za ustavitev tega dejavnika je bil kinetičen, in sicer z vojaško silo. Američani so s koalicijskimi partnerji intenzivno usposabljali in ponovno vzpostavljali iraške varnostne sile za bojevanje proti Isisu. Hkrati je bila pobuda Isisa v taktičnem smislu ustavljena oziroma upočasnjena, predvsem z zračnimi napadi in uporabo brezpilotnih letal. Velik delež pri kopenskem delovanju so ob odsotnosti iraških varnostnih sil prispevali kurdski borci pešmerge in šiitske milice.

Veliko analiz in ocen iz obdobja 2014 in 2015 je bilo precej skeptičnih in kritičnih do strategije kot tudi do takrat zaznanih učinkov te strategije. Kljub temu je bilo uresničevanje koalicijske strategije uspešno in učinkovito. Koalicija je z vojaško silo zavzela glavne centre (Mosul, Raqqa, Tikrit) in vojaško porazila Isis. Uničeni so bili viri financiranja z direktnimi napadi na lokacije, kjer je Isis odlagal in hranil velike količine gotovine. Tihotapske naftne poti so bile pretrgane in ustavljeni so bili mednarodni viri financiranja. S širitvijo koalicije so države članice bolj striktno in odgovorneje začele izvajati nadzor ter preprečevati mednarodno rekrutiranje borcev Isisa. Notranje razseljene osebe se počasi vračajo v svoja mesta. Z donatorskim denarjem držav članic koalicije se mesta obnavljajo, ponovno se vzpostavljajo različne javne službe. Na pritok donatorskega denarja spodbujevalno vpliva tudi begunska kriza v Evropi. V Združenih arabskih emiratih je vzpostavljen center, imenovan Sawab ali prava pot, ki za potrebe koalicije intenzivno spremlja družbena omrežja, analizira informacijske trende ter aktivno oblikuje protiinformacijsko kampanjo z namenom deradikalizacije in delegitimizacije Isisa.

Regionalna varnostna politična dinamika

Čeprav se zdi, da je strategija koalicije v boju proti Isisu celovita in da je uporaba vojaških, ekonomskih, ideoloških ter informacijskih sredstev učinkovita, postaja jasno, da uresničevanje strategije ni politično usklajeno. Nekatere članice in nedržavni subjekti so se koaliciji pridružili tudi zaradi svojih političnih ciljev, ki niso povezani zgolj z uničenjem Isisa. Regionalne sile (Savdska Arabija, Iran, Turčija, Izrael) imajo pomembne strateške interese, ki jih želijo uveljavljati tudi s svojim članstvom v globalni koaliciji. Na drugi strani imamo nedržavne subjekte (Kurdi, Hezbolah in druge šiitske milice), ki v boju prosti Isisu vidijo priložnosti za uresničevanje svojih interesov. Ta različnost interesov bo za koalicijo in tudi za Američane predstavljala izzive, še posebno po doseženi vojaški zmagi nad Isisom, ko v ospredje uresničevanja strategije koalicije prihaja četrta linija operacije, to sta varnostna stabilizacija in obnova osvobojenih ozemelj, ki sta ključni za dokončno uspešnost strategije koalicije. Zavedati se je treba, da so s položaji, ki nastajajo po konfliktu, porušena strateška razmerja moči v regiji, kar lahko vodi v nove krize in konflikte (MAJ Abbas, W., 2016).

V zadnjih treh letih sta se na teh območjih razdrobili lokalna varnostna in politična dinamika, kar iraški vladi otežuje pokonfliktno obnovo ter varnostno stabilizacijo. Z vojaško zmago nad Isisom nasprotja med Arabci in Kurdi ter suniti in šiiti niso presežena. Trenutno iraško vlado skrbijo predvsem Kurdi, ki so s svojimi pešmergami bistveno prispevali k porazu Isisa. Na krilih tega prispevka se je dvignila nacionalna zavest in obudile so se težnje Kurdov po samostojni državi.

Strokovnjaki za bližnji vzhod ocenjujejo, da je regija v zadnjih petih letih vstopila v nepredvidljivo dinamiko intenzivnih prizadevanj za prevlado interesov med pomembnejšimi regionalnimi silami in rastočo močjo nedržavnih akterjev, ki so dodatno motivirani z nasprotji med Arabci in Kurdi ter verskim sektaštvom med suniti in šiiti (Gaston, E., Derzsi-Horvath, A., 2017).

Ali je »isizem« uničen?

Zagotovo so Američani s koalicijskimi partnerji fizično uničili al Baghdadijev kalifat ter vojaško porazili Isis, kar je večinoma posledica premišljene, integrirane, diplomatsko usklajene, celostne ter finančno dobro podprte koalicijske strategije. Koalicijska strategija v boju proti Isisu je prepoznavna in celovita, ima svoje »Means and Ways«. Le zastavljeni cilj strategije, »ends«, tj. dokončno uničiti Isis, je nerealen. Uresničevanje koalicijske strategije se z vojaškim porazom Isisa ne končuje, temveč se nadaljuje z obnovo in varnostno stabilizacijo osvobojenih ozemelj, kar je pomembno še posebno zdaj, ko postaja jasno, da »isizem« ni uničen. Med leti so vsa džihadistična gibanja pridobila instinkt preživetja. Isis je dokazal, da je prožna, prilagodljiva in potrpežljiva organizacija.

Isis se bo po porazu konsolidiral, vzpostavil oziroma aktiviral mednarodno mrežo celic in postal dejavnejši na globalni ravni. Že zdaj je jasno, da se je »isizem«, navdihnjen z bojevniškimi zgodbami in prerokbami iz Korana, spremenil v svoj izvorni način gverilskega delovanja, s katerim bo izčrpaval iraške in koalicijske sile. Dolgoročno bo potrpežljivo čakal in iskal novo ugodno strateško okolje ter čas za uresničevanje svojih ideoloških in političnih ciljev (Williams, B. G., 2017).

VIRI IN LITERATURA:

1. Veglič, V., 2016. Pojav in konceptualizacija hibridnega vojskovanja. V Sodobni vojaški izzivi, maj 2016 – 18/št. 1, str. 73–91.

1. Kis-Benedek, J., 2016. Islamska država Iraka in Levanta ter mednarodni boj proti njej. V Sodobni vojaški izzivi, junij 2016 – 18/št. 2, str. 73–89.
2. MAJ Abbas, W., 2016. The US-led coalition againstI SIS: Strategic difficulties and political will. https://globalecco.org/the-us-led-coalition61 (10. oktober 2017).
3. Sky, E., 2017. Mission Still Not Accomplished in Iraq. https://www.foreignaffairs.com/articles/middle-east/2017-10-16/mission-still-not-accomplished-iraq (18. oktober 2017).  https://warontherocks.com/2017/10/americas-opportunity-in-iraq-is-ready-to-be-seized/ (18. oktober 2017)
4. Spletna stran globalne koalicije. http://theglobalcoalition.org/en/home (23. oktober 2017).
5. Ollivant, D. A., 2017. America’s Opportunity in Iraq is Ready to be Seized.
6. Gaston E., Derzsi-Horvath A., 2017. It’s too early to pop champagne in Baghdad: The micro-politics of teritorial control in Iraq. https://warontherocks.com/2017/10/its-too-early-to-pop-champagne-in-baghdad-the-micro-politics-of-territorial-control-in-iraq/ (2. november 2017).
7. Williams, B. G., 2017. Three Ways That Post-Caliphate ISIS Terrorism Will Continue to Gust Across the Globe. https://www.realcleardefense.com/articles/2017/12/13/aiqtihams_whirlwinds_112774.html (2. januar 2018).

Besedilo: Franc Kalič

Prispevek je bil objavljen v reviji SV, št. 2, februar 2018

Revija SV je dostopna na tej povezavi.