Katera so najbolj pogosta nasilna dejanja pri trpinčenju oziroma mobingu na delovnem mestu?
Različne raziskave po svetu kažejo, da o tem, da so žrtve trpinčenja na delovnem mestu poroča približno 15 % zaposlenih, je pa ta delež nižji v Skandinaviji, nekako takšen v ostalih evropskih državah in višji drugod po svetu. Koliko je trpinčenja, je odvisno tudi od področja dela, bolj rizična so dela v industriji, transportu, manj pa dela v financah in javni upravi. Ker je oblika trpinčenja nekoliko odvisna od kulture v organizaciji, panoge …, se to, kakšna so najpogostejša nasilna dejanja, od organizacije do organizacije nekoliko razlikuje, v splošnem pa so med najpogostejšimi napačno pripisovanje napak, ki niso bile storjene, neverbalno izražanje sovražnosti, neupoštevanje čustev posameznika, in izolacija posameznika.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljuje, da je vsakršna oblika spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu prepovedana. Kako je to v praksi oziroma kaj kažejo raziskave pri nas?
Pri nas je – če se navežem na prejšnji odgovor – stanje nekoliko drugačno kot v tujini. Raziskave so pokazale, da razlik med zasebnim in javnim sektorjem pri nas ni, žrtve trpinčenja na delovnem mestu je bilo v zadnjih šestih mesecih pred raziskavo (ki jo je 2008 izvedel Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa) nekaj čez 10 % udeležencev, najpogostejše oblike pa pretirana delovna obremenitev, širjenje govoric o posamezniku, nalaganje nalog pod ravnijo zmožnosti zaposlenega ter zadrževanje informacij v zvezi z delom.
Kako pa naj bi zaposleni, ki doživljajo trpinčenje oziroma mobing na delovnem mestu sploh ravnali, se odzivali na tovrstno nasilje?
Prvi korak, ki naj ga naredijo, je, da o tem obvestijo svojega delodajalca, ki je dolžan ukrepati. Naslednji korak je obveščanje Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Pomaga lahko tudi, da se obrnejo na sindikalne zastopnike, v organizaciji imajo verjetno kakšnega zaupnika, po pomoč se lahko obrnejo tudi na Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, nekatere nevladne organizacije (denimo Društvo za nenasilno komunikacijo, Društvo SOS telefon …), svetuje jim lahko tudi zdravnik ali psiholog.
V primeru, če delodajalec ne sprejme preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenih oblik vedenj, ga lahko doleti sankcija delovnega inšpektorja in inšpektorja za varnost in zdravje pri delu, ki za delodajalca lahko znaša tudi do 40.000 evrov. Ali je to samo mrtva črka na papirju, ali pri nas poznamo kakšen primer, ki bi dejansko doletel delodajalca?
Če pogledamo sodno prakso, lahko vidimo, da velik del pritožb ni utemeljenih, se pa najdejo tudi primeri, ko je delodajalec že moral izplačati odškodnino. Ta sicer ne sega do 40.000 evrov, a hitro znese nekaj tisoč evrov, temu pa se priključijo še stroški postopka.
Kakšno korelacijo ima torej komunikacija in mobing? Prijave zaposlenih naj ne bi pogosto imele značaja nadlegovanja in trpinčenja, temveč gre velikokrat bolj za nepravilno komuniciranje in delegiranje nalog.
Trpinčenje je opredeljeno kot ponavljajoče se, graje, vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Prijave pogosto ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, da bi lahko govorili o trpinčenju, je pa neprimerna komunikacija, čeprav je ne opredelimo kot trpinčenje, problematična za klimo v kolektivu, delovno uspešnost, zadovoljstvo. Slabe komunikacije na delovnem mestu tako nikakor ne gre zanemarjati, čeprav ne gre za trpinčenje.
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
