V zadnjem desetletju se močno krepijo aktivnosti za vzpostavitev t.i. pametnih mest, v zadnjih letih pa tudi pametnih občanov. Zakaj pravzaprav gre pri tem in kakšen je namen teh aktivnosti?
Mesta, pred vsem velika mesta, pridobivajo na pomenu zaradi svoje izjemne ekonomske moči, večanja števila prebivalcev in velikega razvojnega potenciala. Tako je pomembno najti način za povečanje učinkovitosti upravljanja vseh aspektov njihovega delovanja, digitalizacije vseh procesov na področju administriranja, upravljanja z infrastrukturami ter delovanja javnih podjetij. Izhodiščna ideja pametnega mesta je sicer ne le digitalizacija procesov, ampak pravzaprav samodejno upravljanje, brez administrativnih ali političnih ovir, maksimalno učinkovito delovanje. Le to pa bi seveda poganjali podatki.
Drugo pomembno področje pri razvoju pametnih mest je področje inovacij, ki jih mesta nujno potrebujejo. Ne gre le za inovacije v podjetjih, ampak tudi inovacije na področjih, ki si jih lastijo mesta, kot je upravljanje infrastrukture, upravljanje s prostorom in seveda področje sociale ter še kar nekaj drugih pomembnih področij. Mesta takšne inovacije seveda najlažje dosežejo v sodelovanju z inovativnimi podjetji ali pa v sodelovanju z raziskovalo-izobraževalnimi inštitucijami.
Nadrejeni cilj vseh aktivnosti pa je in mora biti omogočiti mestom, da se poprimejo z izzivi, ki jih predstavljajo globalizacija, izjemno hiter tehnološki razvoj, demografske spremembe in podnebne spremembe.
Katera orodja so že danes na voljo za načrtovanje pametnih mest?
Morda »orodja« ni prava beseda. Imenujmo jih raje tehnologije, projekti in rešitve. Teh je na voljo kar nekaj in sicer se pogosto osredotočajo na reševanje posameznih sektorskih izzivov, kot je mobilnost, poraba energije, novi koncepti na področju turizma, ponudbe storitev v mestih nasploh, komunikacije s prebivalci, določenimi ciljnimi skupinami, kot so mladi in starejši občani. Teh rešitev je na voljo veliko, še posebej, če se ozremo v tujino.
Pomembni pa so tudi pristopi mest k zbiranju, shranjevanju in objavljanju podatkov, tako imenovanih odprtih podatkov, tudi odprtih velikih podatkov. Žal so slovenska mesta na tem področju šele pri prvih korakih. Nekatere danes predlagane rešitve tudi niso ustrezne oziroma ne služijo pravemu namenu.
Pri sodobnih pristopih k urejanju družbe, kar pametna mesta zagotovo so, se porajajo tudi vprašanja z vidika varnosti občanov/ljudi. Ali torej koncept pametnih mest prinaša dodano vrednost na področju varnosti, da bodo oz. so ljudje zaradi tega bolj varni?
Obstajajo primeri integracije varnostnih sistemov v pametno mesto. Primer so nadzorni sistemi velikih mest, kot je London, ali azijska velemesta. Takšni pristopi sicer niso popularni v medijih, kjer smo pred časom brali o negativnih odzivih na uporabo tehnologije prepoznavanja obrazov, vendar pa dokazano zagotavljajo višjo stopnjo varnosti javnih prostorov ter varnost kritičnih transportnih sistemov, kot je podzemna železnica, pa tudi cestno-prometne infrastrukture. Takšni sistemi se enostavno integrirajo v večjo informacijsko infrastrukturo pametnega mesta. Obstajajo tudi projekti, kjer se kot podpora zagotavljanju varnosti uporablja umetna inteligenca, ki je iz velikih podatkov pametnega mesta sposobna napovedati nevaren razvoj dogodkov ter ustrezno usmeriti varnostno osebje še preden pride do resnične grožnje.
Pametna mesta so hkrati v ospredju naporov za zagotovitev kibernetične varnosti, ki je danes izjemnega pomena za nemoteno delovanje ključne infrastrukture velikih mest.
Če gledamo na svetovnem nivoju, kakšna je lestvica 10 najpametnejših mest in dobrih praks na tem področju?
Mesta izbirajo različne pristope k implementaciji tehnologij in projektov v okviru pametnih mest. Nekatera dajejo večjo težo inovacijskemu ekosistemu. Takšen pristop bi lahko prepoznali pri mestih Dunaj in Amsterdam. Barcelona daje prednost vključevanju meščanov v projekte pametnega mesta. Ameriški mesti Chicago in New York so vodilni na področju agregacije in javne objave podatkovnih zbirk. Korejski Seul je vodilno mesto na področju razvoja informacijske infrastrukture. Kitajska mesta vodijo na področju avtonomne mobilnosti z uvajanjem javnega prevoza brez človeškega voznika ter drugimi alternativnimi oblikami mobilnosti. V tem smislu je globalna slika razvoja koncepta pametnega mesta izjemno raznolika in dinamična.
Ali morda obstajajo tudi že kakšne študije ali meta analize o učinkih na kvaliteto življenja ljudi v pametnih mestih?
Znanstvene analize vpliva pametnega mesta na različne aspekte bivanja se objavljajo redno. Trenutno imam v mislih raziskavo španskih avtorjev iz leta 2018, v kateri so anketiranci kot prvo asociacijo pametno mesto povezali prav z dvigom kvalitete bivanja v mestu.
Pametna mesta so torej mesta prihodnosti, zato je čas, da naredimo korak naprej tudi pri nas. Kako nam kaže v Sloveniji in kako daleč smo na tem področju?
Posebnost Slovenije je seveda, da nima zares velikih mest. To pomeni, da je za razvoj in raziskave s strani mest na voljo manj denarja, pa tudi manj politične volje. Ne glede na to dejstvo, pa bomo v prihodnih letih priča naporom, da se s pomočjo evropskih finančnih instrumentov v mestih izpelje tako imenovani digitalni prehod. Ta razvoj bo izredno pomemben korak k preoblikovanju slovenskih mest v pametna mesta.
Dr. Andrej Žižek je urbanist in arhitekt, ima skoraj 20 let izkušenj pri načrtovanju javnega prostora, javnih stavb in urbanističnega načrtovanja. Je soavtor Trajnostne Urbane Strategije za Maribor in več Celostnih Prometnih Strategij slovenskih občin. Je sodelavec DOBA Fakultete za področje Upravljanja pametnih mest in kot raziskovalec sodeluje na mednarodnem projektu »TellMe« Trajnostnega razvoja metropolitanskih središč, ki vključuje uporabo »odprtih podatkov« za namene urbanega upravljanja in razvoja.
(K. K.) E: info@varensvet.si
