V hipu se je v telovadnici začutil val šoka – parket se je stresel, nekaj učiteljic je vidno pobledelo, ena je celo omedlela. Vprašujoči pogledi so bili uprti v fanta, ki je treščil ob tla. A ta se je zelo hitro pobral in se postavil v položaj za nadaljevanje akcije – brez poškodb in brez šoka. Z njegovega vidika akcija ni bila nič posebnega – bila je le del njegove vsakodnevne rutine. Njegovo telo je vajeno padcev, njegov živčni in motorični sistem sta trenirana za obvladovanje tovrstnih situacij.

Ta dogodek razgalja bistveno razliko v toleranci na stres med treniranimi posamezniki in tistimi, ki take priprave nimajo. Občinstvo, nevajeno takšnih prizorov, je dogodek zaznalo kot zelo travmatičen, ker ga ni znalo umestiti v lastne telesne sposobnosti in v ustrezen gibalni kontekst.

Seveda imajo ljudje pravico do rahločutnosti – toda njihova senzibilnost ne more biti standard za postavljanje norm v dejavnostih, na katere se ne spoznajo. Zato je ključnega pomena, da družba – in še posebej pravo – ne presoja borilnih spopadov in trening le-teh, skozi prizmo povprečnega gledalca, temveč s pomočjo strokovnega znanja o tem, kaj se v telesu in možganih človeka v stresni situaciji dejansko dogaja.  In kakšna je moč in vzdržljivost športnega borca. Ta razkorak med zaznavo in realnostjo ni le epistemološki problem – lahko postane tudi pravna in etična zabloda.

Kako športni borec v borilnih veščinah ustvari vzdržljivo, eksplozivno in močno telo?  In v ozadju še nadpovprečno senzibilen nevrološki aparat?  Na kakšen način športnik pride do psihološke moči za boj,  za neposreden fizični spopad z najmočnejšimi na svetu? Začne se s sistematičnim delom v športnih klubih, v še pred pubertetnem obdobju otroka. Starši predhodno preverijo, kateremu trenerju  gre zaupati in potem se v trenerjevo delo ne vpletajo več. Od tam dalje trenerji gradijo otrokove rutine, ki so nujne za uspešno športno kariero. Gre za delovne rutine, psihološke rutine, športne rutine itd.

1. Delovne rutine

Red, točnost, spoštovanje urnikov, sposobnost vztrajanja tudi takrat, ko motivacija ni prisotna. Tu se vzpostavlja delovna etika: sposobnost, da vsak dan znova vstopiš v napor, tudi ko ni aplavza.

2. Gibalne in fiziološke rutine

Skozi učenje pravilnih borbenih tehnik in skozi njihovo ponavljanje, se razvijejo natančni motorični vzorci, ki počasi postanejo avtomatizirani. Telo postopno postaja eksplozivno, vzdržljivo, močno in elastično, saj se trenira po načelih progresivne obremenitve, funkcionalne moči in energetske ekonomije. Vzporedno se oblikuje živčni sistem: nevro-mišična koordinacija, hitra reaktivnost, preciznost, anticipacija. Treningi razvijajo nevrološko ostrino, saj mora borec prepoznavati gibe nasprotnika v delčkih sekunde.

3. Senzorno-zaznavne rutine

Zelo zgodaj se začne urjenje v vizualni pozornosti, taktilnem občutku, orientaciji v prostoru, zaznavi premika težišča, hitrosti, časa in razdalje. Te zaznave so pogosto intuitivne  – potekajo mimo racionalne analize, kar pomeni, da športnik deluje v načinu avtomatske zaznave in reakcije.

4. Psihološke rutine

Otroci se učijo obvladovati napetost, frustracijo, strah, pritisk, razvijajo borbenost, samoregulacijo, disciplino in notranjo moč. Tu pride do razvoja notranje stabilnosti, ki ni odvisna od zunanjih okoliščin, temveč temelji na občutku, da zmoreš prenesti težo boja – tako fizičnega kot psihološkega.

5. Moralne in etične rutine

Vrhunski borec ni le dober tekmovalec – je tudi človek z integriteto. Že zgodaj se začne vzgajati spoštovanje do nasprotnika, zavedanje moči, samokontrola, ponižnost in čast. Prav te vrednote ločijo resnično vrhunske borce od zgolj brutalnih pretepačev.

6. Taktične in strateške rutine

Učijo se brati nasprotnika, predvidevati namene, izkoriščati slepe pege (padci pozornosti), tempirati napad, zavajati, menjati ritme. Itn.

7. Specialne vaje in trenerski prijemi

Športnikova telesa morajo biti maksimalno vzdržljiva za nasprotne napade, za padce, za reševanje. Zato borci poleg običajnih vaj za eksplozivnost, delajo še vaje za specifiko borilnega športa. Trenerji utrjujemo njihovo mišičevje z metanjem nekaj kilogramske medicinke v različne dele njihovega telesa.  S to vajo se krepi mišični steznik in organizem postane manj občutljiv na udarce. Pri karateju lahko trenerji, kadarkoli v času treninga – nepričakovano torej, sprožijo udarec s pestjo v vitalno točko, v področje trebuha ali prsi. To je varovancem vnaprej predstavljena rutina, s katero se krepi njihov mišični steznik in skrajšuje se reakcijski čas – hitra prepoznava nenadnega napada in aktiviranje stabilizatorjev trupa. In v nevrološkem smislu – pridobivanje anticipacije. Trenerji tudi permanentno posegamo v držo in v izvajanje tehnike, če opazimo napake v izvedbi, še posebej, če varovanci niso avdio ali vizualni tipi – torej  jim je treba do prepoznanja napake  pomagati kinestetično, z udarcem roke ali vadbene palice, ki je trenersko orodje, ki smo ga mnogi trenerji v borilnih  športih prevzeli po gimnastičnem vzoru.

Iz predstavljenih postavk je jasno, da mora biti trener ali več njih, vrhunski strokovnjak v različnih znanstvenih disciplinah – ne le v dotičnem športu. Takšni trenerji so redki, kot so redke tudi olimpijske medalje. Tudi športnikov organizem, njegova vztrajnost in njegov notranji nevrološki sistem mora vsemu slediti. Naštete rutine so temelj – dostopne so vsakomur, ki vstopi v resno športno vadbo. Toda tisti, ki premikajo meje – tisti, ki se borijo z najboljšimi na svetu – imajo nekaj več. Nekaj, kar ne piše v priročnikih. Nekaj, kar še ni prišlo v učbenike.

Faktor X – neulovljivo jedro vrhunskosti

To je faktor X – skupek trenerjevih skrivnosti, tehničnih inovacij, psiholoških prijemov in nevroloških fines, ki jih strokovna literatura pogosto beleži z desetletnim zamikom. Dokler je tekmovalec še aktiven, se te metode ne razkrivajo. To je razumljivo. Na najvišji ravni so tudi treningi oziroma priprave na pomembne tekme, znotraj trenerjevega zaupnega kroga. Trenerji, ki so razvili določeno mentalno pripravo, zaporedje vaj ali način prenosa fokusa, tega ne delijo. Ne še. Vrhunski šport ni le fizični in tehnični napor – je tudi psihološka operacija. In tu nastopi druga plat trenerjevega dela: ciljna manipulacija psihološkega stanja športnika. Beseda »manipulacija« se morda sliši trdo, vendar je v kontekstu vrhunskega športa nujna. Na dan tekme, ko so vse sposobnosti že izgrajene, prihaja v ospredje mentalna razpoložljivost borilnih vzorcev. Vse, kar je bilo natrenirano, se mora v odločilnem trenutku tudi aktivirati. Zgodi se tudi, da znanje ostane »zaklenjeno« – da se kljub pripravi ne izrazi. Zato mora trener športnika pripeljati do točke, kjer njegovo telo deluje brezhibno, um pa je osredotočen, stabilen in povsem predan nalogi.

Za dosego tega se uporablja vse – od ritualov, dotikov, prikritih sugestij, čustvenih izzivanj, ustvarjanjem mikrostresa, do nenadnih aktivacij agresivnosti (tudi klofut ali stiskanja in lasanja zatilja), s katerimi se aktivirajo nižje in hitrejše možganske strukture – ustvarja se bojni fokus. Gre za vklop stanja, v katerem športnik ne dvomi, ne analizira, ne zmrzne – temveč eksplodira v silovito akcijo. Vrhunski trener je zato vodnik med športnikovim telesom in njegovo zavestjo. Njegova naloga ni le uriti, temveč svojega varovanca tudi voditi skozi nevrološko in psihološko divjino pred bojem – do meje, kjer se strah pretvori v energijo, dvom v ostrino, in zbranost v napad.

V luči te kratke predstavitve obžalujem, da se je ob zadnji aferi kar nekaj medijskih strokovnjakov s pomanjkljivim strokovnim znanjem lotilo komentiranja nečesa tako specifičnega kot so trenerski pristopi v borilnih športih.  Anekdota z začetka teksta jasno kaže, da imajo športniki v borilnih športih, ne le močan mišični steznik, ampak so vsi po vrsti bolečinsko  desenzibilizirani.  In njihove akcije ter trenerski tretmani ne morejo biti predmet presoje visoko senzibilnih ljudi. Zato izjave kot so »ničelna toleranca do psihičnega in fizičnega nasilja« izrečene s strani »strokovnjakov« s titulami ali celo s strani uradne judo zveze, ki je očitno klonila pod pritiskom medijskega stampeda in »kulture odpovedi«, delujejo zelo amatersko in zgrešijo bistvo borilnega športa: Zdržati vse fizične in psihološke pritiske ter jih preobraziti v zdravo agresivnost in v okviru športnih pravil premagati nasprotnika. Poglejte si vse naše judoistične nosilke olimpijskih medalj. Vse po vrsti so poslovno uspešne in sproščene, komunikativne osebnosti. Naj jih naštejem, Urška Žolnir, Lucija Polavder,  Tina Trstenjak, Ana Velenšek in nazadnje še Andreja Leški.  Vse so zmogle pustiti športno agresivnost na tatamijih in so v post športnem življenju povsem normalne osebe. To je jasen znak, da se je v njihovem športno tekmovalnem obdobju delalo prav.

Avtor: Rado Krušič je mojster borilnih veščin, raziskovalec in publicist

Uvodna fotografija: Pixabay

Člani mreže prejmejo IVK priznanje Varensvet

• 2. leti članstva v mreži – bronasto priznanje;
• 4. leta članstva v mreži – srebrno priznanje;
• 6. let članstva v mreži – zlato priznanje;
• 10 in več let neprekinjenega članstva v mreži – diamantno priznanje

Ambasadorji, kot člani mreže koristijo brezplačna usposabljanja, ki ga organizirata IVK Inštitut za varnostno kulturo in Slovensko združenje za varen svet. Cilj projekta je usposobiti čim večje število ambasadorjev lokalne varnosti, ter na ta način prispevati k bolj varni skupnosti. Ambasadorji lokalne varnosti pridobijo CERTIFIKAT AMBASADOR VARNOSTI in so s svojim znanjem o varnosti in z veščinami, ki jih na usposabljanjih pridobivajo, zgled varne skupnosti.Foto: Jure Ahej (1. generacija ambasadorjev lokalne varnosti)

IVK Inštitut za varnostno kulturo najbolj aktivnim ambasadorjem lokalne varnosti vsako leto na Dnevih nacionalne varnosti podeljuje priznanja. 

Vključitev v mrežo je prostovoljna. Razen članarine, ki se jo letno obnavlja in podaljšuje, člani do nosilca mreže nimajo drugih finančnih obveznosti. Letna članarina za vključitev v Nacionalno mrežo ambasadorjev varnosti za občine, društva in organizacije znaša 350,00 EUR z DDV, za občane/posameznike pa 30,00 EUR z DDV.

Letni izobraževalni kamp ambasadorjev lokalne varnosti 2026 bo potekal na Ptuju / 16. – 17. 5. 2026:

Obravnavane teme v teoriji in praksi:

• vloga ambasadorjev v lokalni skupnosti,
• integriteta ambasadorjev lokalne varnosti,
• varnost v lokalni skupnosti (varnost doma in v javnem prostoru/žensk, otrok in mladostnikov);
• samoobramba,
• silobran,
• streljanje,
• preživetje v naravi,
• orientacija,
• prva pomoč,
• psihologija nasilja

Prijave za letni izobraževalni kamp 2026 zbiramo vključno do 31. 12. 2025. Število prostih mest je omejeno.

Prijavnica za članstvo.

Za več informacij ali za vključitev v Nacionalno mrežo pišite na: info@varensvet.si

Varnost ljudi in skupnosti postaja čedalje bolj pomembna vrednota. Biti varen ni samo po sebi umevno stanje varnosti, temveč zahteva ustrezno zavedanje in načrtovanje ter iz tega izhajajoče aktivnosti, s katerimi bomo pridobili preventivno znanje in samozaščitne veščine.

Varnost nam omogoča mirno in človeka dostojno življenje, in je temelj človeških odnosov, ki izhajajo iz družinskega okolja in se naprej reflektirajo v javnem prostoru in poslovnem svetu.

Za ustrezno varnost in življenje je zato zelo pomembno, da znamo načrtovati varnost svojega življenja pri vseh svojih življenjskih aktivnostih, od izbire varnega partnerja, ki je temelj varnega intimno partnerskega življenja in družine, do okolja v katerem živimo ter poklica, ki ga opravljamo oz. ga bomo opravljali.

Naj nas slogan Skupaj za varen svet spodbuja, da bomo vsi prispevali k temu, da bo svet v nas in okoli nas čim bolj varen.

Portal Varensvet.si                                                                     E: info@varensvet.si   

Foto: FVV

Na povabilo fakultete je kot častni gost na podelitvi sodeloval tudi predstavnik IVK Inštituta za varnostno kulturo in predsednik Slovenskega združenja za varen svet, Andrej Kovačič.

Foto: FVV

Andrej Kovačič je v svojem nagovoru poudaril, da organizacije in organi v sistemu nacionalne varnosti potrebujejo izobražene kadre, predvsem varstvoslovce, ki so pridobili izobrazbo na Fakulteti za varnostne vede. Fakulteta namreč izvaja kakovostne izobraževalne programe, tako da je izobrazba na področju varstvoslovja v Sloveniji in širše, zelo referenčna in cenjena. Seveda se pa moramo zavedati, da diploma oz. izobrazba, ki jo pridobimo, sama po sebi še ne zagotavlja, da bomo  v praksi uspešni strokovnjaki, vendar je zagotovo  vstopnica, ki nam odpira marsikatera vrata, na posamezniku pa je, da  izkoristi priložnost in pravočasno stopi skozi njih. Častni gost je diplomantom zaželel, da so vztrajni, čim bolj proaktivni in odgovorni. In prav tako, kar je pa zelo pomembno, in to je še posebej poudaril, da ohranijo držo in čast varstvoslovca ter integriteto. Kot strokovnjakom na področju varstvoslovja mora biti integriteta osnovno vodilo in še posebej pomembna poklicna ter družbena vrednota. Prav tako je diplomantom zaželel, da nikoli ne izgubijo želje po razvoju, da poklicno in osebnostno rastejo, da se ne vdajo, ko bo najtežje, da znajo kritično presoditi kaj je prav, in kaj ne, da znajo razmišljati s svojo glavo, a hkrati tudi slediti svojim sanjam.

Portal Varensvet.si

1. EL PRESIDENTE
2. RENAULT LAGUNA BREZ GORIVA
3. REŠEVANJE VOJAKA JANEZA
4. KINDER SURPRISE
5. ŠTAJERSKI AMOK

Za končanje vseh scenarijev je zadostovalo 100 kosov streliva.

VELJALA SO VSA VARNOSTNA IN TEKMOVALNA PRAVILA PO IDPA (slicing the pie, prst v tranziciji,…)!!!

Foto: TCB

Vsak tekmovalec je moral imeti pištolo, tok, vsaj tri (3) nabojnike in tok zanje ter lastno strelivo. Priporočljiv je  bil tudi drop pouch (odlagalna vreča). Z opremo, s katero je tekmovalec začel, je moral tudi končati test.

Foto: TCB

Med glavnimi organizatorji dogodka je bil tudi Dušan Erhatič, član Kluba taktičnih veščin, Trening center Bravo, ki deluje tudi kot ambasador za lokalno varnost v IVK Slovenskem združenju za varen svet.

Izobraževalni program tehnik varovanja je v Sloveniji relativno nov izobraževalni program. Po opravljenem štiriletnem izobraževanju dijakom pripada nacionalna poklicna kvalifikacija za varnostnika, kar pomeni, da so takoj po opravljeni poklicni maturi pripravljeni na delo varnostnika. Mnogi se odločijo tudi za nadaljevanje študija in pogosto izberejo Fakulteto za varnostne vede ali Višjo policijsko šolo. Navsezadnje je tudi njihova stroka temu najbolj primerljiva in tam svoje dosedanje znanje le še nadgrajujejo.

Dijaki v štiriletnem programu skozi ustrezen predmetnik pridobijo mnoga koristna znanja. Poleg splošnih predmetov imajo strokovne predmete, ki se dotikajo celotnega sektorja varovanja, tako varovanja ljudi in premoženja, javnih zbiranj, nadzorov, informacijske varnosti, varnostno nadzornega centra, tehničnega varovanja, varnosti in zdravja pri delu, kriminalistike, varstva pred požari. Poleg zanimivega predmetnika pa dijaki svoja znanja nadgrajujejo tudi skozi obvezno prakso pri delodajalcih ter na mednarodnih sodelovanjih z ostalimi primerljivimi šolami po Evropi. Za to poskrbi program Erasmus+, financiran s strani Evropske unije. Znotraj tega programa potekajo različne aktivnosti. Gre za učno mobilnost, kar pomeni, da dijaki odhajajo na prakso v druge države, kjer si na praktičnem usposabljanju v šolah in podjetjih pridobijo dodatna znanja in delovne izkušnje. Mobilnosti se lahko udeležijo tudi učitelji, ki imajo možnost opazovanja pouka na različnih strokovnih področjih. Namen programa je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije.

Na novo Srednja prometna šola Maribor, kjer poučujem strokovne predmete v programu tehnik varovanja,  sodeluje s srednjo šolo za kemijo iz Pardubic na Češkem. Četudi gre po imenu za kemijsko šolo, le-ta dijakom nudi več programov. Poleg kemije, frizerstva, protipožarne zaščite izvaja tudi program varovanja. In ravno slednji  je ta, zaradi česar sta se šoli med seboj povezali. V okviru programa Erasmus+ sem se udeležila aktivnosti sledenja na delovnem mestu in tako spoznala šolo, njihove programe, njihov način dela ter druge aktivnosti.  Mobilnosti bomo izvedli tudi za dijake naše šole.

Skupaj s kolegi iz Nizozemske šole, kjer prav tako izobražujejo v programu varnost, smo se osredotočali  na prav ta izobraževalni program. Predvsem so nas pozitivno presenetili njihovi sicer kemijski laboratoriji, ki pa se še kako tičejo varnosti, saj jih je nekaj namenjenih forenziki. Sicer pa obe šoli, tako Češka, kot naša izvajata več obšolskih dejavnosti, kjer dijaki spoznavajo delo na področju varnosti. V obeh primerih je zelo koristno opravljanje prakse v podjetjih. Pozitivna praksa, ki bi jo z veseljem prenesli v slovenski prostor,  so njihovi tabori preživetja v naravi. Dijaki teden dni preživijo v naravi, kjer jim učitelji organizirajo najrazličnejše aktivnosti. Od športnih aktivnosti, aktivnosti iskanja pogrešanih oseb, tekmovanja, kako se znajti in preživeti v naravi itd.

Po končanem izobraževanju se mnogi dijaki obeh šol odločajo za enake poklice, in sicer mnogi za delo policista, nekaj manj za varnostnika, precej pa jih tudi nadaljuje šolanje. Zato v nadaljevanju predstavljam razliko v  začetku dela policista in varnostnika.

Mnogi dijaki se odločijo za delo policista, saj skozi izobraževalni program v eni in drugi srednji šoli spoznajo ta poklic in se v tem delu tudi vidijo. V Sloveniji izobraževanje nadaljujejo na Višji policijski šoli.  V dveh letih izobraževanja vsi kandidati dobijo ustrezna znanja za delo v Policiji. Dijaki na Češkem  se po končani srednji šoli prijavijo na delo v policijo, kjer jih izberejo po določenih merilih, kot so polnoletnost, zdravstvena sposobnost, srednja ali višja šola, pomembno je, da kandidat ni član politične stranke in da nima kazenskih zadržkov. V sprejemnem postopku morajo kandidati poleg fizičnih in zdravstvenih sposobnosti opraviti tudi psihološke teste. Psihološki testi veljajo za najbolj selektivne, saj ne preverjajo le psihološkega profila, temveč tudi sposobnost dela v stresnih situacijah in sprejemanju hitrih odločitev. Postopek zaposlitve v povprečju traja tri mesece.

Usposabljanje za delo varnostnika je podobno kot v Sloveniji, in sicer je treba opraviti tečaj, čemur v Sloveniji rečemo nacionalna poklicna kvalifikacija za varnostnika. Razlika je predvsem v tem, da se v Sloveniji dijakom po opravljenem srednješolskem izobraževanju v programu tehnik varovanja prizna nacionalna poklicna kvalifikacija, takšno priznanje pa na Češkem pripada le tistim, ki so končali srednjo ali višjo policijsko šolo ali šolo za častnike.

S tovrstnimi sodelovanji s šolami širom Evrope vsi zaposleni in dijaki pridobivamo nova znanja in izkušnje ter nepozabna doživetja.

Prispevek in fotografije: Mateja Mazgan Senegačnik

Dne 10. in 11. oktobra 2023 so na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekali 7. Dnevi nacionalne varnosti, ki jih že sedmo leto organizira IVK Inštitut za varnostno kulturo, Slovensko združenje za varen svet, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: FDV / Andrej Kovačič (IVK Inštitut za varnostno kulturo) Vodja programsko organizacijskega odbora dnevov nacionalne varnosti

Foto: FDV / prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Foto: FDV / prof. dr. Igor Bernik, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru

Foto: FDV / Marjan Šarec, minister za obrambo RS

Foto: FDV / Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve RS

Tokratni osrednji dogodek je bil posvečen kadrom v sistemu nacionalne varnosti. Na okrogli mizi z naslovom Kadri v slovenskem nacionalnovarnostnem sistemu so razpravljavci govorili o stanju, izzivih in možnih rešitvah na področju kadrovske problematike na obrambno-varnostnem področju.

Okroglo mizo sta povezovala, izr. prof. dr. Maja Garb s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in prof. dr. Andrej Sotlar s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Razpravljavci so bili:

• Branko Slak, predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja
• Boštjan Pavlin, generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve, Ministrstvo za obrambo
• polkovnica Bernarda Volčanjk, načelnica Sektorja za kadre na Generalštabu Slovenske vojske
• Suzana Rudež, policijska svetnica v Službi generalnega direktorja policije
• dr. Emanuel Banutai, namestnik generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
• Leon Behin, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Foto: FDV

Po okrogli mizi je potekala podelitev priznanj na področju nacionalne varnosti. Inštitut za varnostno kulturo želi s podelitvijo priznanj prispevati  k dvigu zavedanja pomena poklicev na področju nacionalne varnosti in se nagrajencem simbolično zahvaliti, saj s svojim predanim in profesionalnim delom pomembno prispevajo k varnejši slovenski družbi.

Priznanje za policista leta 2022 je prejel Božo VRLINIČ. Za svoja izjemna poklicna in človeška dejanja si je policist Vrlinič zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je podelila izr. prof. dr. Maja Garb s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za vojaka leta 2022 je prejel Rok ERNECL. Za izjemno predanost poklicu in za delo pri služenju domovini si je desetnik Ernecl zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je podelil prof. dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za reševalko nujne medicinske pomoči leta 2022 je prejela Manuela ŽUČKO iz Zdravstvenega doma Sevnica. Gospa Žučko si je za svojo izjemno predanost poklicu in za delo, ki ga opravlja, zaslužila priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je podelil Andrej Kovačič iz IVK Inštituta za varnostno kulturo.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za varnostnika leta 2022 je prejel  Jože CENER iz podjetja Fortim varovanje. Za izjemno dolgoletno predanost poklicu in za uspešno delo na področju zasebnega varovanja si je varnostnik Cener zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je podelila izr. prof. dr. Maja Garb s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za Prostovoljno gasilsko društvo leta 2022 je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krasu. Za izjemno predanost pri reševanju  ljudi in premoženja v različnih situacijah si je prostovoljno gasilsko društvo Kostanjevica na Krasu zaslužilo priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Predstavniku PGD je plaketo podelil prof. dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za pravosodnega policista leta 2022 je prejel Robert KOZINA iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Gospod Kozina si je za svojo izjemno predanost poklicu in za delo, ki ga opravlja, zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je podelila izr. prof. dr. Maja Garb s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za zasluge pri razvoju področja nacionalne varnosti je prejel prof. dr. Andrej SOTLAR s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. V čast in priznanje dolgoletnemu posvečanju razvoja nacionalne varnosti Slovenije si je prof. dr. Andrej Sotlar zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je  podelil Andrej Kovačič iz IVK Inštituta za varnostno kulturo.

Foto: IVK Varensvet

Priznanje za zasluge pri razvoju področja notranje varnosti je prejel dr. Simon SLOKAN, glavni inšpektor inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo. V čast in priznanje dolgoletnemu posvečanju razvoja notranje varnosti si je dr. Simon Slokan zaslužil priznanje Inštituta za varnostno kulturo. Plaketo je  podelil Andrej Kovačič iz IVK Inštituta za varnostno kulturo.

Foto: IVK Varensvet

Foto: IVK Varensvet

Vsem prejemnikom  priznanj še enkrat čestitamo in si želimo, da ostanejo zgled svojim sodelavcem in mladim, ki se šele odločajo za delo in poklice na področju nacionalne varnosti.

Drugi dan dogodka so potekala številna predavanja z različnih varnostnih in obrambnih tematik. Z udeleženci je svoje izkušnje in strokovno znanje delilo 25 strokovnjakinj in strokovnjakov iz 8 držav, kar dogodku daje mednarodno prepoznavnost.

Foto: IVK Varensvet / Robert Tekavec, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Oddelka za mladoletniško kriminaliteto, Sektor za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Tema predavanja so bile Pasti družbenih omrežij.

Foto: IVK Varensvet / David Sluga, nekdanji vodja Sekcije mladih za varnost iz Slovenskega združenja za varen svet, ki deluje znotraj IVK Inštituta za varnostno kulturo. Tema predavanja je bila Kaj je nacionalna varnost in kdo jo zagotavlja?

Foto: IVK Varensvet / mag. Jride Mršnik Poljšak, okrožna državna tožilka na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Tema predavanja je bila Pasti kaznivih dejanj in odgovornost zanje.

Foto: IVK Varensvet / Marija Juran Kanellopulos, vodja IVK Multidisciplinarnega tima za varnost in nasilje, ki deluje v IVK Inštitutu za varnostno kulturo in direktorica ter ustanoviteljica Družinskega centra Afekt. Tema predavanja je bila O ljubezni in odnosih –  poudarek na zdravih funkcionalnih odnosih in znakih za alarm.

Foto: IVK Varensvet / Alen Malkoč, varnostnik leta 2019, magister varstvoslovja in varnostni menedžer. Tema predavanja je bila Fizična varnost in kako prepoznati nevarnosti?

Foto: IVK Varensvet / Bernarda Škrabar Damnjanović, direktorica Detektivsko varnostne agencije DVA in Andrej Kovačič, oba člana IVK Multidisciplinarnega tima za varnost in nasilje, ki deluje v IVK Inštitutu za varnostno kulturo. Tema predavanja je bila New Age ideologije, posamezniki in organizacije z destruktivnimi duhovnimi ali verskimi praksami.

Foto: IVK Varensvet / Robert Sabol, reševalec nujne medicinske pomoči leta 2021, zaposlen na Reševalni postaji Ljubljana. Tema predavanja je bila Sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji.

Foto: IVK Varensvet / dr. Črtomir Borko, predsednik sveta v IVK Inštitutu za varnostno kulturo. Tema predavanja je bila Nevarnosti vpliva onesnaževalcev hrane in okolja na hormonalno ravnotežje in izraznost spolov.

Foto: IVK Varensvet / doc. dr. Jelena Juvan iz Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerza v Ljubljani. Tema predavanja je bila Kadri v obrambnem sistemu in umetna inteligenca.

Foto: IVK Varensvet / Žiga Kosirnik, inženir za varovanje v komercialni banki NLB. Tema predavanja je bila Pomen mehanske zaščite in varovanja v bankah.

Foto: IVK Varensvet / Boštjan Špehonja, CEH master in direktor podjetja GO-LIX. Tema predavanja je bila Kako varovati digitalno identiteto?

Foto: IVK Varensvet / Robert Radkovič, sekretar-svetovalec za varnost na Ministrstvu za pravosodje. Tema predavanja je bila Sodobni varnostni izzivi v pravosodju.

Foto: IVK Varensvet / Zvonimir Cvetko Damnjanović, vodja mednarodne pisarne in korporativne obveščevalne dejavnosti v Varnostno detektivski agenciji DVA in član IVK Multidisciplinarnega tima za varnost in nasilje, ki deluje v IVK Inštitutu za varnostno kulturo. Tema predavanja je bila Zbiranje, obdelava in vrednotenje prosto dostopnih podatkov in pomen za nacionalno varnost.

Foto: IVK Varensvet / izr. prof. dr. Blaž Markelj, Predstojnik katedre za informacijsko varnost na Fakulteti za varnostne vede Univerza v Mariboru. Tema predavanja je bila Informacijska varnost: danes, jutri, vedno.

Foto: IVK Varensvet / doc. dr. Sebastjan Repnik, predavatelj na Fakulteti za komercialne in poslovne vede. Tema predavanja je bila Korporativna varnost v zdraviliščih.

Foto: IVK Varensvet / Alexander Williams, strokovnjak za varnostno področje (Anglija). Tema predavanja je bila Varnostno sodelovanje s podjetjem (premagovanje strahu, vzpostavljanje verodostojnosti in izgradnja zaupanja).

Foto: IVK Varensvet / dr. Darijo Levačić, namestnik generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge na MNZ. Tema predavanja je bila Institut pritožbe zoper varnostnike, detektive, mestne/občinske redarje v primerjavi s policijskim pritožbenim postopkom.

Foto: IVK Varensvet /  Danijel Kovač, štabni praporščak iz Generlštaba SV. Tema predavanja je bila Pridobivanje in zadrževanje vojaškega kadra v Slovenski vojski.

Foto: IVK Varensvet / Darko Plantarić, varnostni strokovnjak za področja z visokim varnostnim tveganjem (Hrvaška/Somalija). Tema predavanja je bila Terorizem in diplomatska varnost.

Foto: IVK Varensvet / Milan Veruović, nekdanji telesni stražar predsednika Vlade Srbije dr. Zorana Đinđića, ki je doživel strelski atentat na predsednika in bil pri tem hudo ranjen. Tema predavanja je bila Varovanje visokih predstavnikov države in primer atentata na predsednika Vlade Srbije.

Foto: IVK Varensvet /  Štěpán Kopřiva, strokovnjak za krizno upravljanje in varovanje tajnih podatkov (Češka). Tema predavanja je bila Možni učinki vojne v Ukrajini na varnost finančnih institucij.

Foto: IVK Varensvet /  Bernice Nel, strokovnjakinja za upravljanje z varnostjo (Južnoafriška republika). Tema predavanja je bila Družbeni mediji pri spremljanju varnosti in upravljanju integritete.

Foto: IVK Varensvet /  Christoph Bittermann, svetovalec v oddelku za varnost (Nemčija). Tema predavanja je bila Varnost zaposlenih na službenih potovanjih.

Foto: IVK Varensvet / James Malizia, podpredsednik za korporativno varnost, The Royal Canadian Mint (Kanada). Tema predavanja je bila Vzpostavitev kibernetske odpornosti v soočenju z grožnjami v razvijajočem se okolju.

11. oktober 2022

OTVORITEV OSREDNJEGA DOGODKA V DRŽAVNEM SVETU RS

• Neža Geč, povezovalka osrednjega dogodka
• Andrej Kovačič, vodja programsko organizacijskega odbora 6. DNV

Foto: Državni svet RS

POZDRAVNI NAGOVORI

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta RS

Foto: Državni svet RS

izr. prof. dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru

Foto: Državni svet RS

prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani

Foto: Državni svet RS

mag. Tatjana Bobnar, ministrica za notranje zadeve, Ministrstvo za notranje zadeve RS

Foto: Državni svet RS

Marjan Šarec, minister za obrambo, Ministrstvo za obrambo RS

Foto: Državni svet RS

OKROGLA MIZA: Informacijska varnost v družbi 5.0.

Razpravljavci okrogle mize:

• Dalibor Vukovič, Telekom Slovenije, d.d.
• Dr. Uroš Svete, Urad Vlade RS za informacijsko varnost
• Ppk. Mihael Plevnik, Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo RS
• Toni Kastelic, Policija, Ministrstvo za notranje zadeve RS
• Tadej Hren, SI-CERT

Moderator: prof. dr. Igor Bernik, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru

Foto: Državni svet RS

PODELITEV PRIZNANJ LETA 2021 NA PODROČJU NACIONALNE VARNOSTI

Foto: Varensvet

Policist leta 2021 / Andrej Bračič

Foto: Državni svet RS

Vojak leta 2021 / Tilen Mravlje

Foto: Državni svet RS

Prostovoljno gasilsko društvo leta 2021 / PGD Brežice

Foto: Državni svet RS

Varnostnik leta 2021 / Marko Glušac

Foto: Državni svet RS

Reševalec NMP leta 2021 / Robert Sabol

Foto: Državni svet RS

Prejemniki priznanj na področju nacionalne varnosti za leto 2021

Foto: Državni svet RS

Posnetek dogodka v Državnem svetu RS je dostopen na povezavi.

12. oktober 2022 

PREDAVANJA / lokacija Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Kotnikova 8, Ljubljana ali na daljavo

Predavalnica P2 / povezuje: Greg Mirt

13.00-13.30, Greg Mirt, Najpogostejše mišično skeletne poškodbe pripadnikov varnostno obrambnih struktur in obravnava le teh, IVK/Varensvet, VDC Novo mesto

Foto: Varensvet

13.30-14.00, dr. Andrej Raspor, Kako teroristični napadi v sredozemskih državah vplivajo na turizem?

Foto: Varensvet

14.00-14.30, doc. dr. Jelena Juvan, Vojna v Ukrajini in posledice za mednarodno skupnost, Fakulteta za družbene vede Univerza v Ljubljani

Foto: Varensvet

14.30-15.00, Danijel Kovač, štabni praporščak, glavni podčastnik Slovenske vojske, Voditeljstvo prihodnosti, Ministrstvo za obrambo RS

Foto: MORS

15.00-15.30, Clayton Reklewski Louis-Jean, Vojna pred vrati – izjemni izzivi zahtevajo izjemne odzive, Poljska narodna banka (predavanje v angleškem jeziku)

Foto: Varensvet

15.30-16.00, dr. Simon Slokan, Profesionalizem in kakovost kot elementa nacionalne varnosti, Inšpektorat RS za šolstvo in šport

Foto: Varensvet

16.00-16.30, dr. Džemal Durić, Suzana Rudež, Razvoj vodstvenih kompetenc v Policiji, GPU, Ministrstvo za notranje zadeve RS

Foto: Varensvet

Predavalnica P3 / povezuje: Bernarda Tominc 

13.00-13.30, David Sluga, Kaj je nacionalna varnost in kdo jo zagotavlja? IVK/Varensvet

Foto: Varensvet

13.30-14.00, izr. prof. dr. Miha Dvojmoč, Celovita varnost kritične infrastrukture kot dejavnik nacionalne varnosti, Detektivska zbornica RS

Foto: Varensvet

14.00-14.30, dr. Robert Radkovič, Korporativna varnost v pravosodnih organih, Ministrstvo za pravosodje RS

Foto: Varensvet

14.30-15.00, Rajko Bačnar, prof. IBA, Veščine in kompetence telesnih stražarjev, LYNX Security in IBA Hrvaška (predavanje v hrvaškem jeziku)

Foto: Varensvet

15.00-15.30, Predrag Toplak, Varnostnik, aktivni element varnostnega sistema, LYNX Security (predavanje v hrvaškem jeziku)

Foto: Varensvet

15.30-16.00, Pavle Gostiša, upokojeni podpolkovnik SV, Prehranska varnost v primeru globalne katastrofe 

Foto: Varensvet

16.00-16.30, Adrijana Jerina, Slovenski zaporski sistem, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij

Foto: Varensvet

Predavalnica P6 / povezuje: David Sluga 

13.30-14.00, Rok Petravič, pravnik in kognitivni terapevt, Čustvena varnost v praksi

Foto: Varensvet

14.00-14.30, Cristina Bogorin, Geopolitični vplivi na fizično varnost, Centralna banka Romunije (predavanje v angleškem jeziku) 

Foto: Varensvet

14.30-15.00, Dr. Barbara Šket Motnikar, Ocenjevanje učinkov potresov in potresna nevarnost Slovenije, Agencija RS za okolje

Foto: Varensvet

15.00-15.30, Vladimir Ilič, Uporaba električnega paralizatorja v slovenski policiji, Policija, Ministrstvo za notranje zadeve

Foto: Varensvet

15.30-16.00, Andrej Omulec, Nasilje nikoli ni izraz ljubezni, ZPM Moste – Polje

Foto: Varensvet

16.00-16.30, Tebogo Odette Mohaswa, Vloga integritete na področju varnosti v centralni banki, Centralna banka Južne Afrike (predavanje v angleškem jeziku)

16.30-17.00, James Malizia, Notranje grožnje, Royal Canadian Mint, Kanada (predavanje v angleškem jeziku)

Programsko-organizacijski odbor 6. DNV 2022

•  Andrej Kovačič, IVK Inštitut za varnostno kulturo/Varensvet
• Izr. prof. dr. Maja Garb, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
• Izr. prof. dr. Andrej Sotlar, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
• Pred. Bernarda Tominc, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
• Prof. dr. Igor Bernik, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
• David Sluga, IVK Inštitut za varnostno kulturo/Varensvet
• Neža Geč, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Častni pokrovitelj dogodkov ob Dnevu nacionalne varnosti je bil predsednik

Republike Slovenije Borut Pahor.

Programsko-organizacijski odbor DNV 2021

• Andrej Kovačič, IVK Inštitut za varnostno kulturo / Varensvet
• izr. prof. dr. Maja Garb, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
• izr. prof. dr. Andrej Sotlar, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
• pred. Bernarda Tominc, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru
• David Sluga, IVK Inštitut za varnostno kulturo / Varensvet
• Kristjan Kos, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
• Isidora Vulić, Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru

12. oktober 2021 / 10.00 – 13.00 / osrednji del v Državnem svetu Republike Slovenije

Dostop do posnetka osrednjega dogodka v Državnem svetu RS.

in preko povezave na spletni strani S-TV Skledar (YouTube in Twitter).

10.00 – 10.45

UVODNI NAGOVOR

• g. Andrej Kovačič, vodja programsko organizacijskega odbora 5. DNV

POZDRAVNI NAGOVORI

• g. Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta (potrjen)
• izr. prof. dr. Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru (potrjen)
• prof. dr. Iztok Prezelj, dekan Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (potrjen)
• g. Aleš Hojs, minister za notranje zadeve (potrjen)
• g. Uroš Lampret, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo (potrjen)

10:45 – 12:45

OKROGLA MIZA: Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – česa smo se naučili v zadnjih treh desetletjih?

• Mag. Zvezdan Božič, regijski poveljnik, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje
• Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije
• Sebastian Mohorič, mag., Uprava uniformirane policije Generalne policijske uprave
• polkovnik Tadej Burgar, Štab Generalštaba Slovenske vojske
• Bojan Kekec, državni svetnik

Moderatorka: Izr. prof. dr. Maja Garb, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

12:45 – 13:00

PODELITEV PRIZNANJ NA PODROČJU NACIONALNE VARNOSTI

Policist leta 2020 je postal Uroš Jakomini iz Specializirane enote za nadzor prometa. Plaketo je podelil  Andrej Kovačič iz Inštituta za varnostno kulturo.

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

Vojak leta 2020 je postal Tadej Ščančar iz Specializirane enote vojaške policije. Plaketo je podelila doc. dr. Jelena Juvan, iz Fakultete za družbene vede.

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

Priznanje za Prostovoljno gasilsko društvo leta 2020 je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Idrija. Plaketo, ki jo je prevzel Poveljnik Andrej Bezeljak, je podelila izr. prof. dr. Majo Garb iz Fakultete za družbene vede.

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

Priznanje za reševalca nujne medicinske pomoči leta 2020 je prejela Tanja Doljak Milost iz Zdravstvenega doma Nova Gorica. Plaketo je  podelil Andrej Kovačič iz Inštituta za varnostno kulturo.

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

Varnostnik leta 2020 je postal Edvard Kodrun.

Foto: Milan Skledar, vir Državni svet

13. oktober 2021 od 13. do 17.00 / predavanja / Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru (virtualno)

Konferenčna predavalnica 2 / povezovala: Isidora Vulić

• 13.00-13.30, David Sluga, Kaj je nacionalna varnost in kdo jo zagotavlja? IVK inštitut/Slovensko združenje za varen svet
• 13.30-14.00, doc. dr. Jelena Juvan, Vloge oboroženih sil v pandemiji CoVid-19, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani
• 14.00-14.30, dr. Darijo Levačić, Pritožbeni postopki nad delom policistov, povezani s protesti, Ministrstvo za notranje zadeve RS
• 14.30-15.00, Robert Štaba, Vizija NIČ izhodišče ali cilj v prometni varnosti, Zavod Varna pot
• 15.00-15.30, Jurij Pahor, Potresna ogroženost v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje
• 15.30-16.00, Metod Budna, mag. obr., SIST EN 50518 – Izzivi in priložnosti standarda in certificiranja Varnostno nadzornih centrov, Prosignal d.o.o.

Konferenčna predavalnica 3 / povezovala: Bernarda Tominc

• 13.00-13.30, Gaja Brecelj, Ogljični odtis in upravljanje z emisijami toplogrednih plinov, Umanotera
• 13.30-14.00, dr. Simon Slokan, Inšpekcijsko nadzorstvo kot segment nacionalne varnosti, Inšpektorat RS za šolstvo in šport
• 14.00-14.30, dr. Andrej Žižek, Pametna mesta: rešitev ali le nov izziv na področju varnosti? Doba fakulteta
• 14.30-15.00, mag. Peter Dular, Vodenje in organizacijska odklonskost, IVK inštitut/Slovensko združenje za varen svet
• 15.00-15.30, Rajko Bačnar, Predstavitev profila varnostnik rendžer, LYNX Security in IBA Hrvaška (predavanje v hrvaškem jeziku)
• 15.30-16.00, Miha Rijavec, Voditeljstvo in vodenje, Enota za specialno delovanje Slovenske vojske
• 16.00-16.30, dr. Robert Radkovič, Korporativna varnost v javnem sektorju, Ministrstvo za pravosodje

Konferenčna predavalnica 6 / povezoval: David Sluga

• 13.15-14.00, asist. Leona Cilar, mag. zdr. nege, Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru, asist. dr. Marko Budler, mentor Fitnes zveze Slovenije, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, “Prehranske intervencije, telesna dejavnost in duševno blagostanje v času COVIDA-19”
• 14.00-14.30, Adrijana Jerina, Vloga zapora v sistemu nacionalne varnosti Republike Slovenije, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
• 14.30-15.00, Jamal Damaan, Orodje in politika za opravljanje varnostne dejavnosti, Centralna banka Maroko (predavanje v angleškem jeziku)
• 15.00-15.30, Victor Beizdadea, Cristina Bogorin, Načrtovanje kontinuitete v času koronavirusa v pristopu centralne banke z oddelkom za varnost, Centralna banka Romunije (predavanje v angleškem jeziku)
• 15.30-16.00, Zbynek Boguaj, Predstavitev varnostnega incidenta v centralni banki, Centralna banka Češke republike (predavanje v angleškem jeziku)
• 16.00-16.30, Tebogo Odette Mohaswa, Primer konvergence v varnosti: konvergirati kibernetsko in fizično varnost ali ne? Centralna banka Južne Afrike (predavanje v angleškem jeziku)
• 16.30-17.00, James Malizia, Notranje grožnje, Centralna banka Kanade (predavanje v angleškem jeziku)

Udeležba na družbeno odgovornem dogodku je bila BREZPLAČNA. 

Dostop do brošure od izvedenih preteklih dogodkov DNV.

V prvem delu je razprava tekla o vplivu varnostnih groženj na naše vsakdanje življenje, v drugem krogu pa v smeri predlogov, kako izboljšati varnostno kulturo v Sloveniji.

Glede na razpravo je bilo mogoče zaključiti, da je varnostna kultura v Sloveniji kljub dobrim statističnim kazalcem in med najvišjim varnostnim indeksom ter oceno splošne stopnje varnosti še pred velikimi izzivi, ki jih kot družba moramo uresničiti. Prav tako bi bilo potrebno vsebine s področja varnostne kulture sistemsko vključiti v izobraževalni sistem.

Po drugem krogu je sledila še odprta razprava glede na vprašanja s strani gledalcev.