Delo Mestnega redarstva ob razglasitvi epidemije COVID -19 – dileme in izzivi

0

Izbruh nalezljive bolezni COVID-19 je vse segmente družbe soočilo z razmerami, kakršnih v novejšem času ne poznamo. Vsi segmenti družbe – od gospodarstva do javne in lokalne samouprave so prisiljeni k hitrim prilagoditvam, ki se morajo zgoditi praktično čez noč. V nadaljevanju bomo orisali prilagoditev Mestnega redarstva, namesto zaključka pa kratek razmislek o možnostih, kako bi redarstva na tem področju bila učinkovitejša.

Foto: arhiv MR

Razglasitev epidemije dne 12.3.2020

11.3.2020 je župan Mestne občine Ljubljana g. Zoran Janković izdal sklep o imenovanju Kriznega štaba MOL. Vsi oddelki Mestne uprave podredijo svoje delovanje izrednim razmeram, najpomembnejša organizacijska sprememba pri delu Mestnega redarstva je uvedba nočne izmene med 22.00 in 06.00 uro. Delo je organizirano tako, da poteka delo mestnih redarjev 7 dni na teden, 24 ur na dan s prioriteto na varstvu javnega reda in miru v ožjem mestnem središču ter nadzor nad potencialnimi kršitvami Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin.

Foto: arhiv MR

Prioritete dela sledijo spremembi vsakodnevnega življenja, saj je javno življenje v Ljubljani bilo spomladi praktično ustavljeno. Primarno so se redarske patrulje osredotočale na opravljanje kontrol s področja javnega zbiranja in preventivnega delovanja na območjih lekarn, OŠ, VVZ, trgovin, bencinskih servisov, igrišč, objektov, parkov, ter drugih javnih površin, namenjenih zbiranju in rekreaciji ter zagotavljanje javnega reda in miru ter skrbi za javne objekte in infrastrukturo z namenom zmanjševanja tveganj za izvajanje kaznivih dejanj. Mestna občina Ljubljana je zaprla vsa igrišča v šolah in vrtcih. Kjer je bilo to mogoče, so redarske patrulje objekte na prostem (igrala, klopi in podobno) zavarovale z varnostnimi trakovi. Posamezniki so igrišča še vedno uporabljali, zato so mestni redarji izrekli 1946 opozoril, ki so jih občani upoštevali, tako da ukrepov ni bilo potrebno stopnjevati.

Ob zaostritvi določil vladnega Odloka, ki je prepovedal tudi nenujno gibanje med občinami, je Mestna občina Ljubljana dne 31.03.2020 pristopila k organizaciji mešanih patrulj med mestnim redarjem ter pripadnikom Civilne zaščite ter samostojnimi patruljami pripadnikov Civilne zaščite, Gasilske brigade, članov prostovoljnih gasilskih društev ter Gorske reševalne službe. Koordinacijo na področju komuniciranja s prej naštetimi deležniki prevzame Center za operativno komunikacijo Mestnega redarstva.

Foto: arhiv MR

Ena od netipičnih nalog je bila sodelovanje pri repatriaciji državljanov bivših jugoslovanskih republik, tovrstnih konvojev je bilo 13. V javnosti je najbolj izpostavljen primer spremstva od zbirne točke do nastanitvenega centra na Ježici, kjer so ob nastanitvi mestni redarji s stalno prisotnostjo patrulj skrbeli za javni red in mir. Ob odhodu konvojev vozil so patrulje Mestnega redarstva skupaj s policisti zapirale za promet dovozne ceste, kar je omogočilo nemoten odhod konvojev izpred dvorane na Ježici ter s parkirišča Dolgi Most. Aktivnosti so tekle ob zglednem sodelovanju s Centrom z varovanje in zaščito ter Policijsko upravo Ljubljana.

V okviru varstva javnega reda in miru so redarji Mestnega redarstva opravljali tudi nadzor gostinskih lokalov, ki so bili odprti kljub prepovedi iz vladnega Odloka ter nudili pomoč, kjer je bilo to potrebno (posredovanje zaradi groženj zdravstvenemu osebju v kontejnerjih za odvzem brisov na Metelkovi; pomoč poškodovanim v prometnih nesrečah, pomoč poškodovanemu otroku, vključevanje v iskanje pogrešanih oseb – obveščanje s strani OKC itd.). Redarske patrulje so poleg varstva javnega reda in miru v okolici zdravstvenih ustanov skrbele tudi za nemoteno parkiranje vozil Zdravstvenega doma Ljubljana ter dostop do kritičnih površin.

Kot posebna problematika na področju varstva javnega reda in miru se je v času razglasitve na podlagi klicev, elektronskih sporočil ter lastne zaznave izkazala ranljiva populacija brezdomcev in uporabnikov prepovedanih drog. V času razglasitve pandemije so občani svoja opažanja glede ravnanja navedene populacije redno sporočali, prijave so se nanašale na zadrževanje večjih skupin na javnih prostorih, potencialno ogrožajoče vedenje ter onesnaženje javnih površin. Informacije so redarske patrulje preverjale in ukrepale skladno s pooblastili, o onesnaženju javnih površin (pogosto je šlo za kri in telesne izločke) smo obveščali VOKA Snaga, ki je onesnažene površine očistila.

Kar se tiče zagotavljanja varnosti v cestnem prometu so v času razglasitve epidemije samodejne merilne naprave, nameščene v ohišjih delovale ves čas (meritev z napravami, nameščenimi v vozilih, nismo izvajali). Nadzor se je izvajal tudi na področju ostalih resnih kršitev (poleg prekoračitev hitrosti vožnja v rdečo luč, uporabo varnostnega pasu, uporabo mobilnih naprav med vožnjo). Zoper nepravilno parkirana vozila smo ukrepali le v primerih, če so ovirala in ogrožala ostale udeležence v prometu (invalidska parkirna mesta, prehodi za pešce, pločniki…).

Foto: arhiv MR

Delo zalednih služb smo organizirali tako, da so bile te občanom na voljo za komunikacijo po telefonih in elektronski pošti. Glede vprašanj in poizvedb v času trajanja izrednih razmer in glede kršitev odlokov v zvezi s COVID-19 je Mestno redarstvo v obdobju med 16.3. in 20.4.2020 prejelo skupaj 810 elektronskih sporočil. Vsa sporočila smo vsebinsko obravnavali in nanje odgovorili.

Na podlagi pridobljenih izkušenj lahko zaključimo, da se je Mestno redarstvo kot del Mestne uprave MOL uspešno prilagodilo delovanju v zaostrenih razmerah in pri delovanju pokazalo veliko mero prožnosti in prilagodljivosti, Mestni redarji pa so se pri opravljanju nalog izkazali za usposobljene in motivirane. Občanke in občani so upoštevali opozorila Mestnih redarjev ter prekinili zadrževanje na javnih površinah. Veliko število lokacij za preživljanje prostega časa na prostem je potencialna težava v primeru, da je potrebno preprečiti uporabo. Lahko rečemo, da je element dodatne kakovosti življenja v urbanem okolju v kontekstu razglasitve epidemije predstavljal zaradi številčnosti dodatno težavo.

Razglasitev epidemije dne 19.10.2020

Glede na to, da se je v spomladanskem času javno življenje povsem ustavilo, pa je taka zaustavitev ob drugi razglasitvi epidemije manj verjetna, vendar pa je ni mogoče izključiti. To pomeni, da mestni redarji zaenkrat opravljajo redne naloge, seveda pa smo na podlagi preteklih izkušenj v celoti pripravljeni prevzeti tudi dodatne zadolžitve, ki bi sledile na podlagi vladnih ukrepov.

Pri tem pa je posebej potrebno poudariti ključne pomanjkljivosti krovnega zakona, ki ureja delo mestnih in občinskih redarstev. Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) v tretjem členu med delovnimi področji ter nalogami občinskega redarstva ne določa nalog s področja varovanja javnega zdravja, zato niti ni mogoče določiti, da bi redarji opravljali nadzor nad spoštovanjem določil npr. obvezne nošnje zaščitnih mask ter nadzora dovoljenega števila zbiranja oseb na javnih krajih. To narekuje, da bo Zakon o občinskem redarstvu v bodoče moral biti predmet temeljite preureditve ter bistvenih sprememb, saj postaja jasno, da je v 14 letih od sprejema (če odštejemo malenkostne popravke v letu 2017) zaostaja za varnostnimi potrebami lokalnih skupnosti in predstavlja coklo pri nadaljnjem razvoju lokalnih varnostnih struktur. Seveda pa govorimo o izključni pristojnosti zakonodajalca, ki mora tako potrebo tudi sam prepoznati. Lokalne skupnosti na to opozarjajo že dlje časa, vendar posebnega posluha te pobude zaenkrat niso bile deležne.

Pri tem pa si želimo, da zakonodajalec ne bi prezrl posebnega položaja Mestne občine Ljubljana kot glavnega mesta Republike Slovenije, ki ne samo celotni Mestni upravi, ampak tudi Mestnemu redarstvu narekuje posebej kompleksne naloge, ki so v drugih lokalnih skupnostih manj pogoste.

Roman Fortuna, sekretar, vodja, Mestno redarstvo

 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.