Kateri zakoni Republike Slovenije regulirajo področje nelegalnih izkopov naplavin v smislu pregona kaznivega dejanja, gospodarskega kriminala, utaje davkov ter ogrožanja okolja in kakšne so sankcije za omenjene kršitve zakona?
Krovni zakon na področju urejanja voda je Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15). Za vse posege v vodno zemljišče je potrebno na podlagi zakona o vodah pridobiti ustrezna upravna soglasja (koncesijo, vodno soglasje, itd.).
V kolikor fizična oseba ali gospodarska družba, ki posega v vodno zemljišče nima ustreznih upravnih soglasij, govorimo o kršitvi predpisov o vodah. Za kaznovanje kršitev je pristojna Inšpekcija RS za okolje in prostor.
Pri obsežnejših nezakonitih posegih, ki uničijo določen habitat ali ga poškodujejo ali nastane okoljska škoda na vodnem zemljišču, lahko govorimo o sumu storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja po 332. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17). Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora do petih let. Tu velja poudariti, da navedeno kaznivo dejanje obravnava samo poseg v okolje, ne pa izkoriščanje naplavin.
V primerih, ko fizična oseba ali gospodarska družba nezakonito posega v vodno zemljišče tako, da s svojimi dejanji dodatno ne poškodujejo ali vplivajo na samo vodno zemljišče in imajo namen izkoristiti oz. odvzeti naplavine (prod, mivka ali pesek) govorimo o sumu storitve kaznivega dejanja tatvine na podlagi 204. člena Kazenskega zakonika. Za kaznivo dejanje tatvine je zagrožena kazen zapora do treh let. V primeru, da nastane s tatvino velika premoženjska škoda (nad 50.000 EUR) govorimo o kaznivem dejanju velike tatvine na podlagi 205. člena Kazenskega zakonika. Za navedeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora do petih let.
Posebnost navedenih nezakonitih dejanj je podobna kot za vsa ekološka kazniva dejanja in sicer je ta, da so storjena nad javnim dobrem. Kar pomeni, da je oškodovanec kaznivih dejanj Republika Slovenija.
Kakšen je postopek policije ob zaznavi ali pridobljenih informacijah o takšnih kaznivih dejanjih?
Delo policije pri obravnavi navedenih kaznivih dejanj postopkovno ne odstopa od obravnave ostalih vrst kaznivih dejanj.
Ob zaznavi vsakega kaznivega dejanja je policija dolžna storiti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Kaj bi policija svetovala občanom, ki zaznavajo takšne dejavnosti v svojem okolju?
Poudarili bi, da so na vodotokih območja kjer delujejo predvsem gospodarske družbe, ki vrsto let izkoriščajo naplavine v gospodarski namen z vsemi potrebnimi dovoljenji.
Najbolj pereči so posegi na območjih kjer se to ni izvajalo v preteklosti in niso običajna mesta odvzemov naplavin. V teh primerih predlagamo, da o zaznanem dejanju nemudoma obvestijo policijo na številko 113.
Pomembno je tudi, da si ljudje zapišejo registrske številke vozil in značilnosti strojev, ki so izvršile odvzeme naplavin zaradi izvedbe nadaljnjih postopkov.
Na koga naj se državljani obrnejo, v kolikor lokalni organi pregona ne reagirajo na informacije ali prijave takšnega početja?
Vsak interventni klic na številko 113 policija sprejme in napoti policiste na kraj. Napotitve na kraje intervencij policija prilagaja nujnosti naloge in drugim varnostnim dogodkom na območju tako, da se lahko pripeti, da je za prijavo tatvine včasih potrebno počakati na kraju.
Kako je v primeru, da je s početjem seznanjena lokalna uprava ali če v takšni zadevi sodeluje z več subjekti, kljub zavesti, da za to ni ustreznega dovoljenja?
Policija pri obravnavi kaznivega dejanja zbira vsa potrebna obvestila in dokaze. V določenih primerih je lahko ne naznanitev kaznivega dejanja že samo po sebi kaznivo dejanje. Prav tako se v takšnih primerih ugotavlja vlogo sostorilcev ali oseb, ki so vedeli za določene podatke pa jih niso posredovali pristojnim organom ter njihova vloga v samih kaznivih dejanjih.
A.K. E: info@varensvet.si
