V mesecu februarju 2018 ste se udeležili 54. Münchenske varnostne konference, ki je potekala v Münchnu. Katero vprašanje je bilo letos v ospredju, kot najbolj pomembno za obravnavo?
Osrednje teme letošnje, 54. münchenske varnostne konference, so bile politične in varnostne razmere v svetu, prihodnost Evrope po brexitu ter krepitev evropskega obrambnega sodelovanja. Konference se je udeležila večina obrambnih ministrov držav Nata in generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, med glavnimi gosti je bil tudi generalni sekretar ZN António Guterres.
Posebna pozornost je bila na več panelih namenjena boju proti terorizmu, migracijam ter skupni varnostni in obrambni politiki EU, krizi v Ukrajini ter odnosom med Zahodom in Rusijo ter varnostni situaciji v Aziji in Pacifiku, vključujoč Severno Korejo. Naslovljeni so bili tudi globalni izzivi na področju varovanja zdravja, energetske in kibernetske varnosti ter obveščevalne dejavnosti.
Britanska premierka Theresa May je v svojem nagovoru predstavila načrte za prihodnje odnose Velike Britanije z Evropsko unijo. Povedala je, da želijo tudi po izstopu iz EU nadaljevati in krepiti sodelovanje na področju obrambe in varnosti, še zlasti na področju boja proti terorizmu. Zavzela se je tudi za sklenitev posebnega varnostnega dogovora med Veliko Britanijo in EU.
Varnostno konferenco v Münchnu sem izkoristila tudi za dvostranska srečanja s kolegicami in kolegi ministri. Tako sem se srečala z nemško in makedonsko obrambno ministrico, črnogorskim, hrvaškim, romunskim, slovaškim, finskim, švedskim, estonskim ter afganistanskim obrambnim ministrom.
Katere so vrednote na katerih temelji SV in obrambni sistem RS?
Slovenska vojska ima nedvomno korenine v zgodovinskih bojih za svobodo, samostojnost in suverenost naše domovine, za katero so se borile generacije pred nami. In to je bila dolga pot – od idej o zedinjeni Sloveniji iz sredine 19. stoletja, do zgodovinskega boja generala Maistra in njegovih borcev. Pa do pogumnih Tigrovcev, zaradi katerih veljamo za zibelko evropskega antifašizma. In seveda do slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja. Z zmago slednjega, skupaj z zavezniki, v 2. svetovni vojni, smo utrli pot suverene in samostojne Slovenije. To pa so na bojnem polju izborili pripadniki slovenske Teritorialne obrambe in slovenske Policije v vojni za samostojno Slovenijo leta 1991.
Dejstvo je, da Slovenci smo vojaški narod in da smo to že velikokrat dokazali. Torej, vojaško delovanje za doseganje vitalnih ciljev naše domovine ter tovarištvo in solidarnost, združeni z domoljubjem – to so vrednote, na katerih sloni Slovenska vojska, in po katerih se zgledujemo v celotnem obrambnem resorju.
Kakšne so perspektive za prihodnji razvoj SV glede na izboljšanje gospodarskih kazalcev v RS?
Dejstvo je, da je izboljšanje gospodarskih kazalcev omogočilo večje izdatke za Slovensko vojsko, za kar pa je bil že skrajni čas, saj se je vanjo v preteklih letih vse premalo vlagalo. Njena posodobitev oziroma modernizacija je namreč nujna.
Že leta 2016 smo uspeli ustaviti več let trajajoče padanje obrambnih izdatkov. Leta 2017 smo prav za namen izboljšanja pripravljenosti Slovenske vojske in izgradnje njenih zmogljivosti prejeli dodatna sredstva v višini 24,3 milijona evrov. Višji izdatki za obrambo, zlasti v delu, namenjenim investicijam v oborožitev, vojaško opremo in infrastrukturo, so nujni predvsem zaradi nacionalnih potreb, ugotovljenih v strateškem pregledu obrambe in Natovem pregledu obrambnih zmogljivosti. S temi sredstvi smo omogočili tudi nakup uniform in zaščitne osebne opreme, ki zagotavlja osebno varnost pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske doma ter v mednarodnih operacijah in misijah.
Junija 2017 je Republika Slovenija sprejela novi paket ciljev zmogljivosti Nata, s katerim je na podlagi načela pravične delitve bremena sprejela obveznosti pri razvoju določenih zmogljivosti in prispevku naše države h kolektivni varnosti. Težišče pri izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske je izgradnja dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, ki bosta v prvi vrsti namenjeni nacionalni obrambi, poleg tega pa sposobni delovati v vseh morebitnih operacijah Nata.
Skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije ob seznanitvi z ugotovitvami Strateškega pregleda obrambe 2016 smo na Ministrstvu za obrambo pripravili projekte za modernizacijo Slovenske vojske. Ti so tudi podlaga za priključitev Republike Slovenije k obstoječemu večnacionalnemu programu BOXER v okviru Organizacije vzajemnega sodelovanja na področju oborožitve OCCAR, za nabavo bojnih kolesnih vozil 8×8, s katerimi bosta opremljeni srednji bataljonski bojni skupini.
V RS je bolj ali manj znana problematika SV in obrambnega sistema. S kakšnimi izzivi pa se srečujejo vaši kolegi v drugih državah, ko gre za vprašanja njihovih vojska in obrambnega sistema?
Tudi druge države se na obrambnem področju soočajo s podobnimi izzivi, tako s pomanjkanjem sredstev, namenjenih obrambi, kot s kadrovsko problematiko. Slovenija tako ni nobena izjema. Je pa res, da se je ti izzivi, glede na njeno velikost, toliko bolj dotaknejo.
Ali bi bila po vašem mnenju ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka v RS potrebna?
Ne, že večkrat smo poudarili, da taka rešitev ne bi bila niti potrebna, niti smiselna. Lahko se spomnimo, da je bilo proti koncu obdobja obveznega služenja vojaškega roka izredno veliko število nabornikov, ki so uveljavljali ugovor vesti in služili na druge načine.
Eden od pomembnih razlogov za ukinitev obveznega služenja vojaškega roka in profesionalizacijo Slovenske vojske je bil vstop Republike Slovenije v zvezo Nato.
Dejstvo je, da vseskozi sledimo kar številnim pobudam, da bi ponovno uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Med njimi so tudi želje staršev, da bi mlade na ta način naučili večjega redu in discipline. Ob tem poudarjam, da Slovenska vojska ni institucija, ki bi nadomeščala oziroma dopolnjevala tovrstno starševsko vlogo. Obenem sem prepričana, da bi – v kolikor bi do tega prišlo – večina glasovala proti tej možnosti.
Treba pa je tudi poudariti, da še vedno obstaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, in to tako za fante kot za dekleta. To je zelo dobra priložnost za pridobitev izkušnje o vojaškem življenju in tudi odlična osnova za morebitno poznejšo zaposlitev v Slovensko vojsko. Vojaški poklic je vsekakor dinamičen in zanimiv poklic, ki lahko posamezniku ali posameznici v življenju veliko da. Prav v ta namen smo razširili možnost opravljanja prostovoljnega služenja vojaškega roka tudi v vojašnice v Novem mestu, Bohinjski Beli in Murski Soboti – poleg vojašnice v Vipavi, kjer je bilo mogoče opravljati prostovoljno služenje vojaškega roka že do sedaj. Ob povečanju interesa bomo to vrsto služenja v Slovenski vojski omogočili še v drugih vojašnicah po Sloveniji.
A.K. E: info@varensvet.si
