Analiza civilne družbe na področju varnosti in zaščite

0

Številne države se soočajo z različnimi izkušnjami delovanja civilne družbe, ki so v zadnjih letih posledica migracijske krize. Ozaveščenost o nezakonitih samoorganiziranih skupinah, ki trdijo, da ščitijo državljane, narašča počasi, vendar se zdi, da širši javnosti niso na voljo. V Nemčiji večinoma takšnih skupin izvira iz skrajnih desnic in sovražnih kriminalnih frakcij in večinoma delujejo nezakonito. Nemška vlada celo vidi potencial skrajno desnega terorizma, ki izvira iz teh skupin.

Z namenom, da predstavimo nekaj tovrstnih izkušenj tujih držav, smo opravili analizo za 18 držav in ugotovili, da večina držav nima takšnih skupin, kot je v Sloveniji Varda. Te države so; Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Luksemburg, Malta, Maroko, Norveška in ZDA.

Od analiziranih držav imajo podobne skupine štiri države, vendar te delujejo legalno. Na Hrvaškem obstajajo določena društva, ki pomagajo organom pregona (gorska reševalna služba, eRipio, Lisina Avantura itd.). Lisina Avantura deluje na področju občine Matulji, ki varuje nacionalni park pred uničevanjem narave, kjer je veliko ilegalnih prehodov. V primeru, da opazijo migrante, obveščajo policijo, ki ustrezno ukrepa.

Južna Afrika ima t.i. “Community Police Forums (CPF)”, ki jim zakon o policijskih službah določa, da pomagajo policiji pri izvrševanju nalog. CPF je uradno priznana s strani države in deluje na podlagi zakona o parlamentu. CPF je prostovoljna organizacija, ki jo tvorijo skupine ljudi iz turističnih organizacij, cerkve, političnih strank, športnih društev, itd.. Policija ima dolžnost, da sodeluje z njimi za boljšo varnost v lokalnih skupnostih, vendar njeni člani ne smejo imeti kriminalne preteklosti.

Zakonodaja v Veliki Britaniji ne dovoljuje posebnih pooblastil drugim skupinam, kot le policiji in podobnim organom pregona. Vendarle pa ima policija podporo pri tako imenovanih hobi skupinah (npr. opazovalci letal), ki opozarjajo na kakršnekoli sumljive dejavnosti.

Na Švedskem v posebnih primerih delujejo skupine civilistov, ki lahko stražijo luke (ladjedelnice), vendar nimajo posebnih pooblastil.

Potem pa so tukaj še 4 države, ki imajo podobne skupine, kot so v Sloveniji Varde.

Na Češkem so znane skupine, ki se običajno imenujejo “home guards”, s to razliko, da so bile registrirane kot združenja pri Ministrstvu za notranje zadeve, niso pa imele legalnega statusa pri uporabi sile. Te skupine so (bile) zelo majhne, po nekaj 10 ljudi. Največja skupina se imenuje Zemská domobrana s približno 40 člani. So pa te skupine javno nehale delovati ob koncu leta 2019, saj je v veljavo stopil zakon, ki prepoveduje kakršnekoli oborožene skupine.

Naslednja država je Italija, kjer so v preteklosti delovale skupine politično motiviranih posameznikov, v povezavi z desno političnimi strankami kot so Casa Pound in Lega. Te skupine niso imele legalne podlage in so bile le demonstrativnega pomena. Tako varnost državljanov v Italiji zagotavljajo le policija, karabinieri in finančna policija.

V Nemčiji obstajajo ilegalno samoorganizirane skupine (Bürgewehr), ki so identificirane kot povečan problem. Njihove zadnje dejavnosti so bile povezane z migracijsko krizo, ki se je začela leta 2015. Ta “fenomen” se je primarno pojavil v regijah ob južno-vzhodni meji in v regijah nekdanje vzhodne Nemčije. Te skupine, ki delujejo ilegalno (Bürgewehren) v Nemčiji so Bruderschaft Deutschland, Wo(d)tans Erben, Sons/Soldiers of Odin, Der Dritte Weg, Schutzzone. Kot primer, nemška obveščevalna služba je izjavila, da je ilegalna skupina Der Dritte Weg bila v kontaktu z drugimi desno usmerjenimi skupinami v Grčiji, Švedski, Norveški, Madžarski, Bolgariji in Ukrajini. Prav tako je nemška vlada izjavila, da je Der Dritte Weg leta 2018 izvedla “nacionalno patruljo” v Münchnu, kjer so sodelovali tudi posamezniki iz Hrvaške.

Kot zadnja država je Romunija, kjer so zasledili primere organiziranih skupin (desničarji, ksenofobi in antisemistični ekstremisti), ki so imeli vojaški stil urjenja v gozdovih, ki je vedno na meji legalnega. Tako so njihova dejanja še vedno pod nadzorom organov pregona.

Pripravila: Grega Obreht, Andrej Kovačič                            E: info@varensvet.si

 

 

 

Deli z ostalimi.

Komentarji so onemogočeni.