Ali nam predstavite zavod Aleksandra, poslanstvo in vizijo?
Zavod Aleksandra, sem ustanovila leta 2006. Gre za zasebni zavod. Poslanstvo in vizija Zavoda Aleksandra je načrtovanje skrbi in organizacija podpore ter psihosocialna pomoč otrokom, mladostnikom in njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk potrebujejo in iščejo podporo in pomoč.
Katera je tista ciljna skupina, s katero največ delate?
Ciljna skupina so otroci in mladostniki ter njihove družine, ki se soočajo z različnimi težavami. V zadnjih letih delamo predvsem z izredno zahtevnimi primeri s področja ADHD motnje, kjer otroci in mladostniki ter njihove družine potrebujejo strokovno pomoč.
Veliko sodelujemo tudi s šolami, kjer imamo različna predavanja za starše in izobraževanja za strokovni kader.
Nasilje med vrstniki predstavlja različne oblike namernih agresivnih ravnanj, ki jih vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad posameznim otrokom oziroma mladostnikom. Nasilje med vrstniki se dogaja v osnovnih in srednjih šolah, zavodih, mladinskih domovih, tudi že v vrtcih in v drugih ustanovah, namenjenih otrokom in mladostnikom. Kaj je po vašem mnenju glavni razlog za nasilje med mladimi, in da mladi rešujejo težave na nasilen način?
Za celovit odgovor na vprašanje kaj vpliva na otrokovo vedenje je potrebno upoštevati okolje v katerem otrok odrašča, družbene in ekonomske spremembe, ki zaznamujejo to odraščanje, kot tudi socialno ekonomski in družbeni položaj otrokove družine.
Teorija navezanosti uči, da je že od rojstva naprej za otroka pomembna navezanost na starše, s katero svoje vedenje usmerja v prosocialno ali agresivno smer.
Prisotnost nasilja v družini, bodisi med partnerjema ali v odnosu staršev do otroka, pri otroku razvija močne in trajne vzorce, ki definirajo njegovo prihodnje vedenje. Nenehna izpostavljenost otroka nasilju, otroku otopi čustva, kar vpliva na njegove kasnejše kvalitetne navezave stikov z drugimi osebami.
Nezanesljiva ali nevarna navezanost otroka na starše, lahko pri otroku povzroči agresijo. Nekoliko posplošeno lahko sklepamo, da varna navezanost otroka na starše napoveduje njegovo prosocialno vedenje, otrokove težave z navezanostjo na starše pa napovedujejo njegovo sovražno – agresivno vedenje do drugih.
Osnovnošolsko obdobje otroka zaznamujejo spremembe v njegovem odnosu do vrstnikov. Pri večini otrok se zmanjšuje ti. instrumentalna agresija usmerjena v pridobivanje nečesa kar želijo. Lahko se pa začne pojavljati ti. sovražna agresija usmerjena k poškodovanju osebe. Tovrstna agresija je v večji meri prisotna pri otrocih, pričah nasilju. Z razvijanjem vrstniških skupin, kot relativno trajnih in lojalnih skupin, tekmovalnost med člani skupine narašča. Formirajo se dokaj formalna in jasna pravila v katerih posamezni otroci zavzemajo dominantne položaje.
Vzgojni stil staršev ima v tem obdobju pomemben vpliv na otrokovo vedenje. Starši, ki so prijazni in ljubeči, vendar tudi dosledni in zahtevni, ponavadi vzgojijo kooperativne, prosocialne otroke. Starši, ki so visoko zahtevni z močno potrebo, da otroku pokažejo svoj dominanten položaj in so istočasno manj prijazni in ljubeči, pogosto vzgojijo bolj agresivne otroke.
Nedvomno pa je, da ima tudi vsak otrok svojo lastno osebnost, ki tako ali drugače vpliva na odzivnost staršev in na njihov vzgojni stil.
V zadnjem času se veliko govori o otrocih z motnjo pozornosti in impulzivnostjo (ADHD) ali o t.i. sodobnih kanarčkih. Ali imate podatek, kako se v Sloveniji soočamo s tovrstnimi otroki in kako to počnejo v tujini?
Več kot 4% odraslih Američanov in 11% otrok ima diagnozo ADHD, od česar jih je 40% to motnjo pridobilo v zadnji dekadi. O načinu reševanja tovrstnega problema v ZDA, govori podatek iz leta 2011. Številni Američani z motnjo ADHD so s svojimi recepti pohiteli v lekarne, da si zagotovijo svoje zdravilo v obliki Ritalina, Concerte ali Adderala in kmalu ugotovili, da jih kar 49% ni moglo dobiti zdravila, ker ga je zmanjkalo! 18% uporabnikov je začelo uporabljati druga zdravila. Pritisk na lekarne je bil tako močan, da je sam predsednik ZDA, Obama izdal ukaz, da se razišče situacija, nakar je bilo s strani njihove Agencije za zdravila in prehrano izdano navodilo, da se ustrezno poveča kvota za proizvodnjo stimulansov in drugih zdravil za ADHD. Danes dve tretjini vseh otrok z motnjo ADHD v ZDA jemlje zdravila.
V Skandinaviji se prav tako srečujejo s problemom otrok z ADHD motnjo, le da je rešitev drugačna: v razredu, kjer so otroci z ADHD motnjo, je istočasno vključeno več učiteljev, poteka organizirano delo s starši in z otroki, in le v primerih, ko je ADHD izrazito močan, se uporabljajo zdravila.
V slovenskem prostoru se tej problematiki šele zadnje čase namenja več pozornosti. Še vedno so prisotna mnenja, tudi med nekaterimi strokovnjaki, da ne gre za ADHD motnjo, temveč za razvajenost otrok.
Iz podatkov zbranih za leto 2012 na Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani, je razvidno, da je izmed vseh otrok , ki so bili vključeni v raziskavo, kar 42,3% ob prvem obisku navedlo, da prihaja v obravnavo zaradi težav s pozornostjo in nemirnostjo. Od tega 80% fantov, večina katerih živi v ustreznih socialno ekonomskih razmerah in pretežno v oboje starševskih družinah.
Posamezne inštitucije in društva v okviru svojih programov nudijo pomoč otrokom in staršem, vendar sistemskega pristopa reševanju omenjene problematike ni. Šole, starši in otroci so večinoma prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Arhetipska podoba Toma Sawerja, kot nagajivega, iznajdljivega, divjega, agresivnega in vedno umazanega mladeniča že zdavnaj ni več sprejemljiva ne učiteljem, pedagogom ne staršem. Strokovnjaki čedalje bolj ožijo definicijo otrokovega vedenja, ki ga štejejo kot “normalno”. Otroci podobni Sawerju se danes definirajo kot “bolni” in potrebni obravnave.
Čas je, da v vedenju ADHD otrok prepoznamo sporočila, ki nam jih le -ti pošiljajo in se jih naučimo brati in razumeti.
Ali vaš zavod načrtuje kakšne projekte v prihodnosti, in katere?
Zavod Aleksandra, praznuje letos 10. obletnico delovanja. S tem v zvezi bomo pripravili kar nekaj aktivnosti. Med drugim načrtujemo okroglo mizo na temo ADHD, ki bo nadaljevanje lanskoletne okrogle mize, vendar v večjem obsegu.
Spomladi bo organizirano strokovno izpopolnjevanje za strokovne delavce vrtcev, osnovnih in srednjih šol.
Nadaljujemo s projekti, ki so sofinancirani s strani MOL-a in MDDSZ.
Več pa lahko izveste in spremljate na naši spletni strani: www.aleksandra-zavod.si
Andrej Kovačič E: andrej.kovacic@varensvet.si
