IVK Inštitut za varnostno kulturo je v sodelovanju Slovenskega združenja za varen svet na Fakulteti za varnostne vede Univerza v Mariboru, dne 19.10.2016 uspešno izvedel 3. IVK Konferenco: Varnost in (ne)nasilje v VIZ. Dogodek je s pozdravnim nagovorom dekana, izr. prof. dr. Andreja Sotlarja in s predavanjem doc. dr. Danijele Frangež podprla tudi Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru. Letošnja tema dogodka je bila Varna šola in izzivi za nove varnostne razmere.
V pozdravnem nagovoru se je Andrej Kovačič, direktor IVK Inštituta za varnostno kulturo udeležencem zahvalil za tako številno udeležbo. Tokrat so se konference zraven strokovnih delavcev in ravnateljev iz osnovnih šol in strokovnih delavcev Centrov za socialno delo, udeležili tudi iz vrtcev in srednjih šol, kar je dogodku dalo še posebno vrednost.
V nagovoru je bila omenjena tudi raziskava o varnosti v osnovnih šolah, ki jo je v letošnjem letu izvedel IVK Inštitut. Od 1510-ih zaposlenih v OŠ, ki so v raziskavi sodelovali se jih je 613 strinjalo in 255 se jih je povsem strinjalo, da postaja varnost v šolah čedalje bolj resen družbeni problem. Torej več kot polovica vprašanih se je s tem strinjala oz. povsem strinjala. Rezultati celotne raziskave bodo objavljeni v obliki znanstvenega prispevka.
V uvodnem delu je bila OŠ Vodmat Ljubljana podeljena tudi nagrada za projekt VARNA ŠOLA in sicer za prizadevno in odgovorno delo na področju varnosti v šoli. Nagrado je prevzela ravnateljica Mateja Petrič.
Foto: IVK arhiv
Varna šola ni tista, ki nima varnostne problematike, temveč šola, ki proaktivno deluje na tem področju, se zna hitro odzivati na varnostna tveganja, išče rešitve zanje ter odkrito govoriti o tem.
Sledilo je prvo predavanje Mirjam Kline, višje državne tožilke z Oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto, ki je spregovorila o otrocih, ki nastopajo v kazenskem postopku kot žrtve, oškodovanci, pa tudi kot obdolženci in sicer ob dopolnitvi štirinajstega rojstnega dne, sprva kot mlajši, nato pa pri šestnajstih letih kot starejši mladoletni storilci kaznivih dejanj. Otroci do štirinajstega leta niso kazensko odgovorni, zato tudi ne morejo biti storilci kaznivih dejanj, kar pa ne pomeni, da s svojim ravnanjem kdaj tudi ne izpolnijo znake kaznivih dejanj. Pojavljajo se predvsem premoženjska kazniva dejanja, pa tudi dejanja z elementi nasilja, ki se pojavljajo že zelo zgodaj, v prvih letih osnovnošolskega šolanja.
Foto: IVK arhiv
Nato je Radovan Radetič iz Zavoda Aleksandra predstavil problematiko, ko je čedalje več otrok žrtev sporov med staršema. Otroci so praviloma dodeljeni v oskrbo in varstvo materam, z očetom naj bi imeli zagotovljene stike. Včasih se zgodi, da eden od staršev otroku spretno in na najrazličnejše načine odtujuje drugega starša. Problematiko so do zdaj zaznavali predvsem vrtci. V zadnjem času se problematika seli na področje šol in ob nepoznavanju predpisov, šole tvegajo tožbe na sodiščih. .
Foto: IVK arhiv
Konference se je udeležil tudi Jurij Bertoncelj, višji policijski inšpektor v sektorju za splošne policijske naloge, v oddelku za javni red in mir, GPU, ki je povedal, da se v policiji zavedajo pomena varnosti tudi v šolskem okolju, zato vse ukrepe ves čas prilagajajo učinkovitosti dela na področju medvrstniškega nasilja in problematike varnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih nasploh. Vzajemno sodelovanje med institucijama (policija – šola oz. VIZ) prinaša pozitivne rezultate, ob zavedanju, da ob neustreznih prijemih in pristopih to lahko privede do nasprotnega učinka od želenega. Predavatelj je predstavil tudi aktivnosti situacije AMOK. Pojem izvira iz malajščine in ga lahko prevedemo kot “norost z neobvladljivo jezo”.
Foto: IVK arhiv
Nato je sledila prestavitev aktivnosti OŠ Vodmat na področju zagotavljanja varnosti na šoli, ki jo je izvedla Sanja Zgonc, šolska svetovalna delavka. Predstavljeni so bili ukrepi in prizadevanja na področju problematike nasilja in vzpostavljanja ustrezne varnostne politike. Govora je bilo tudi o dilemah in težavah pri srečevanju z oblikami nasilnega vedenja ter o sodelovanju z drugimi inštitucijami pri zagotavljanju ustrezne varnosti.
Foto: IVK arhiv
Doc. dr. Danijela Frangež iz Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru pa je spregovorila o odkrivanju nasilja nad otroki, ki je najtežje v primerih, kjer se storilec in žrtev predhodno poznata in kadar gre za dolgotrajno zlorabo. Še posebej, če otroka zlorablja član družine. Pri odkrivanju spolnih zlorab otrok moramo ločiti med razkritjem zlorabe in prijavo. Razkritje zlorabe še ne pomeni prijave. Znake zlorabe lahko prepoznajo predvsem pozorni odrasli, ki imajo stike z zlorabljenim otrokom (nezlorabljajoči člani družine, sorodniki, vzgojitelji/učitelji, varuške itd.).
Foto: IVK arhiv
Zadnje predavanje je izvedel mag. Marjan Miklavčič, višji predavatelj v Šolskem centru Kranj, Višji strokovni šoli, ki je povedal, da varnost v šolah in drugih VIZ pomeni kreativno in kompleksno razmišljanje ter sposobnost odzivanja na varnostne dogodke. Varnostna politika in ukrepi so sestavni del organizacijskih ali re organizacijskih sprememb v šoli. Varnostni proces v šoli razumemo kot izvajanje varnostnih priprav, varnostnih odločitev in posledično obvladovanje varnostnih dogodkov. Varnostni management predstavlja del pedagoško-vzgojnega procesa in je njegov temelj, brez katerega osnovnega poslanstva izobraževanja in vzgoje ni mogoče opravljati.
